V četrtek, 16. februarja, meseca kulture, je v galeriji Hiše mladih potekao odprtje razstave besede v sliki: Nevidna naravoljuba, avtorice Ane Rustja. Predstavitev pesniške zbirke z istim imenom je povezovala Tereza Rebek, gosta večera sta bila pesnik in pisatelj Bojan Bizjak, na hang drum glasbilu pa glasbenik Dejan Štemberger.

Avtorica pravi, da je Nevidna naravoljuba zbirka pesmi, ki so nastajale v gozdu, v objemu borovih dreves, toplih skal, na poti raziskovanja neznanih jas in poti. Ana Rustja jih je zapisovala med jutranjimi in večernimi sprehodi, ko je tišina najbolj prisotna, pravi. Iz tišine so prišle in tja so znova namenjene. Dojema jih kot utrinke osebnega stanja in občutkov, ki so preko besed dobili bolj konkretno obliko in jih tako lahko ponudi tudi drugim. Drugim, da v ritmu stavkov in med vrsticami lahko najdejo prostor zase: nekaj malega, neko povezanost, razumljenost in odprtost, ki lahko med nami potuje tudi preko pesmi. Tematika zbirke je skozi celotno delo posvečena naravi: tisti v nas in tisti zunaj, okrog nas. Pesmi so nastajale med dvema jesenma, tisto leta 2019 in tisto leta 2022.

Bojan Bizjak je v spremni besedi zapisal:

Pesniški prvenec je vedno treba drhte ocenjevati, ker so to nova iskanja v estetsko izšepetavanje intimne notrine in sveta nasploh. Ana Rustja v tej pesniški začetnici nasnuje svojevrstno mešanico.
Začel bi pri stilski kompoziciji; ta je v osnovi zgrajena v dveh plasteh. V prvi najdemo zelo prost modernistični verz, v katerem avtorica zavestno zanemarja strogo stavčno taktiko. Ločila so, bržkone z namenom ritmične kompozicije, več ali manj opuščena, ponekod pa zavestno postavljena, še največkrat klicaj, ki nakazuje, da gre v pesniški govorici dostikrat za samospraševanje, za intimni dvom o sebi in o svetu.

Haiku deluje v delu kot močan šiv, ki tkivo pesniške zbirke poveže v celoto, v simfonijo. Ritem upovedi je vseskozi dobro grajen in kontroliran, brez odvečne metaforike, ki bi na silo razbila melodičnost verzov. Taka stihijska skladnja je do neke mere sprejemljiva in ima v modernističnem smislu svoje taktično mesto.
Snovno je zbirka zgrajena na naslednjih temeljih: ljubezen, narava, odnos do drugega, iskanje sebe v svetu. V bistvu ljubezen gradi osebnost, jo razstavi in potem na novo zgradi. Vmes so verzi, ki nakažejo čutenje narave in njeno filozofsko vrednost v miselnem sistemu pesnice.

Celotna zbirka je prežeta z emocijo, ki že kar programsko zahteva, da se ljubezen stopi in potrdi v naravi:

pridi z mano v gozd
poljubi zemljo
tuli v zvezde ...
danes je vse, kar imaš

Pesniška zbirka je na prodaj in jo lahko naročite na ana.rustja3@gmail.com.