Najprej smo si zamislili, da bomo pripravili klepet z obema letošnjima olimpijcema Polono Batagelj in Dejanom Fabčičem. Tako smo že v oktobru v krajevni knjižnici v Vipavi gostili paraolimpijca Dejana Fabčiča (Rio 2016). Medtem pa je Mitja Ergaver osvojil naslov svetovnega prvaka v štirikrosu. Nakar smo ugotovili, da imamo v tem našem koncu Vipavske doline kar nekaj olimpijcev, pa še vsi so kolesarji: Polona Batagelj, kar dvakrat na OI (London 2012, Rio 2016), gorski kolesar Primož Štrancar (Sydney 2000), že leta 1960 je bil na OI v Rimu kolesar Alojz Bajc, poleg Dejana Fabčiča je kar dvakrat bil na paraolimpijskih igrah tudi Marko Sever (Sydney 2000, Atene 2004). Na zimskih OI pa je leta 1972 v Sapporu bil, sedaj že dolgo let naš, Danilo Pudgar.
Ker je Primož Štrancar že na treningu v tujini, so se naše klepetalnice udeležili Alojz Bajc, Polona Batagelj in Mitja Ergaver. Pogovarjali smo se o njihovih kolesarskih začetkih, treningu in trudu, ki je potreben, da se uvrstiš na največje športne prireditve, o njihovih športnih dosežkih, o pogojih vrhunskega športa pri nas nekoč in danes, pa o nagradah in priznanjih. In o tem, ali se športnih dosežkov naših gostov spomni tudi naša država. Alojz Bajc je zelo ponosen na priznanje, ki mu ga je leta 2009 v Beogradu za njegove dosežke v kolesarstvu podelil sam Aleksander II. Karadžordžević. Ponosen pa je tudi, da njegovo kolesarsko pot uspešno nadaljuje vnuk Andi Bajc, ki kot profesionalni kolesar sedaj tekmuje v Avstriji.
Tudi cilji Polone in Mitje so še vedno na kolesarskih stezah. Polona že prizadevno trenira in se skrbno pripravlja na novo sezono, ki se začne s prvimi dirkami v marcu, aprilu, saj želi že na začetku doseči kar najboljše rezultate. Mitja ob študiju ekonomije trenira tudi v Ljubljani, saj bi rad na naslednjem svetovnem prvenstvu ubranil laskavi naslov svetovnega prvaka.
Naše srečanje pa smo, kot se za Dan knjižnic spodobi, zaključili z vprašanjem ali jim ob vrtenju kolesarskih pedal ostane še kaj časa za knjigo ali pa mogoče uporabljajo tudi bolj sodobno obliko branja na različnih elektronskih napravah.
Klepetalnica je bila tudi priložnost, da so obiskovalci, ki slabše slišijo, v naši knjižnici preizkusili, kako deluje induktivna oz. slušna zanka. Le ta obiskovalcem s slušnim aparatom z možnostjo nastavitve frekvenc omogoča kakovostno spremljanje dogodkov v knjižnici. Nakup je omogočilo podjetje TOSLA s sedežem v Ajdovščini.
Zdenka Žigon
