Jeseni bo pri Založbi ZRC v Ljubljani izšla knjiga Vipavca Božidarja Premrla Nesmrtni kamen in njegovi mojstri v gornji Vipavski dolini in okolici, ki bo zanimiva tudi za bralce našega časnika. Tokrat objavljamo iz nje povzetek o avtorju med drugim imenitnega križa na Kovku (t.i. zmajarja).

Sredi pokopališča v Črnem Vrhu nad Idrijo stoji velik lesen pokopališki križ s Križanim, vsajen v kamnit podstavek. Ime rezbarja ni znano, iz napisa, vklesanega na podstavku, pa zvemo imeni naročnika, ki je dal delati prvotni kamniti križ na njem, in umetnika, ki ga je sklesal. Na vzhodni strani je nad mrtvaško glavo vklesana deljena letnica 1832, na zahodni in severni pa sta napisa v bohoričici, ki se prečrkovana v gajico glasita: DOHOVN MATEVŽ FARJANČIČ OLDNERAV TA KRIŠ. ANTON ŽGAVC JE TA KRIŠ DELAV. Povesta torej, da je križ naročil duhovnik Matevž Ferjančič, izdelal pa ga je Anton Žgavc.

V matičnih knjigah zvemo, da se je duhovnik Matevž Ferjančič rodil 18. septembra 1799 pri Ferjanščevih v Žagoliču pri Colu. V Črni Vrh je prišel za kaplana 1. oktobra 1830, leta 1834 pa je bil imenovan za začasnega upravitelja duhovnije na Colu. Anton Žgavc se je rodil le nekaj mescev kasneje, 15. decembra 1799, pri Klatežu na bližnji Križni Gori. Matevž in Anton sta bila torej vrstnika iz dveh sosednjih vasi in sta se poznala že od mladih nog.

Ko je mladi kaplan leta 1830 v Črnem Vrhu nastopil svojo prvo službo in so tam leta 1832 urejali novo pokopališče, ga je sklenil opremiti s kamnitim glavnim križem. Zaradi znanstva z Antonom, ki se je medtem izučil v kamnoseškem poklicu in je kazal tudi umetniško žilico, je njegovo izdelavo zaupal njemu. Anton je nato iz apnenca, ki ga je dobil nekje na Gori, sklesal opisani podstavek z napisom, steber in veliko kiparsko oblikovano razpelo, kar je zahtevna naloga celo za šolanega kiparja. V tistem času je bil to edini kamniti pokopališki križ na celotnem območju Črnega Vrha in Gore.

Ko je zob že precej načel časa kamnito podobo Križanega, so kamniti križ razen podstavka nadomestili z velikim lesenim razpelom, Žgavčev steber s Križanim pa je dobil novo lokacijo pri Smrekarjevi domačiji.

Poleg tega križa je Anton Žgavc v svojem življenju, ki se je nesrečno končalo leta 1851, ustvaril več nabožnih kamnitih znamenj za vasi na Gori, med katerimi je treba posebej omeniti izjemni kamniti križ iz leta 1835 na Pravem vrhu, ki stoji na meji vasi Gozd in Kovk.

Božidar Premrl, besedilo in fotografije