Če se od spominov da živet, potem nas bodo spomini v prihodnjih mesecih še gotovo greli in greli, kljub muhastemu vremenu, ki nas letos spremlja.

Nekaj res lepega nas je pretekle dni popeljalo po ulicah 'stare' in 'nove' Ajdovščine. To so spomini na prehojene poti do šole, na delo ali v cerkev, v dvoje ali ko se je pod kakšnim oknom v gasah še zapelo. Pretekla leta nam je z letošnjimi maturanti na ajdovski gimnaziji uspelo poromati po starih delih Ajdovščine in tako občudovati nove in stare zgradbe, nove in stare ulice ter zapuščene trgovine in tovarne. Vsako leto na pomlad smo uresničili marsikatere dolgoletne želje naših stanovalcev in videli, kako se naše mesto spreminja.

Letos pa nam žal ni uspelo uresničiti teh sanj. Smo pa vseeno stopili na pot nekoliko drugače – s pomočjo čudovitih fotografij, ki jih je na razstavo postavila fotografska sekcija Društva Upokojencev Ajdovščina. Za seboj imajo že več kot deset let ustvarjanja in čudovitih izdelkov. In tako smo v mesecu maju z gospo Nevenko Vidmar zakorakali po celi Ajdovščini. Z bogatimi fotografskimi izkušnjami so obudili celo Ajdovščino, s starimi iz arhivov dobljenimi fotografijami ter novimi podobami, ki so jih sami ujeli v objektiv. Obujali smo spomine na mlada leta in si v mislih predstavljati, kako in kdaj bomo lahko spet korajžno zakorakali po gasah. Morda letos še ne, morda komaj naslednje leto, morda sami ali pa v korak skupaj z novo generacijo mladih gimnazijcev.

Mojca Klavžar, delovna terapevtka