Logo MojaObčina.si

Ajdovščina

DANES
15°C
12°C
JUTRI
14°C
6°C
Deli
13252

75 let zbora Srečko Kosovel

S koncertom v Lokavcu v nedeljo, 27. oktobra, bodo kosovelovci obeležili 75. obletnico zbora. Koncert bo sestavljen iz štirih sklopov – na začetku bo sakralni program, v drugem delu izbor skladb, ki jih je zbor zapel na prvem koncertu pred 75 leti v Bariju, tretji bo temeljil na obdelavah ljudskih pesmi, v četrtem pa se jim bo pridružil Vlado Kreslin in skupaj bodo odpeli tri njegove skladbe.

V različnih enotah italijanske vojske je služilo veliko primorskih Slovencev. Po kapitulaciji Italije 8. 9. 1943 so kot pripadniki poražene italijanske vojske uradno postali vojni ujetniki angloameriških sil, ki so jih nameščali po taboriščih severne Afrike, Sicilije in Sardinije. Počasi so jih združevali v veliko taborišče Gravina, dobrih 60 km od Barija, od koder so potem v prekomorskih brigadah nadaljevali vojno na jugoslovanskih tleh. Po delovnih obveznostih so Primorci v taborišču pogosto spontano zapeli. Ker je bilo med njimi veliko cerkvenih pevcev, organistov in drugih godbenikov, so se sčasoma organizirali in načrtno študirali slovenske pesmi. Junija 1944 je zbor prevzel uveljavljeni skladatelj Rado Simoniti, ki je izbral 40 pevcev in zbor dvignil na zavidljiv nivo. Zbor se je poimenoval po primorskem pesniku Srečku Kosovelu, kmalu je bil imenovan tudi za uradni zbor jugoslovanske vojske. Ker je imel zbor pomanjkanje notnega materiala, je Simoniti kar na licu mesta spisal številne priredbe, tudi angleških, ruskih in drugih pesmi, saj je že računal na koncert pred predstavniki različnih vojaških misij in enot, ki so bile tedaj v Bariju.

Za prvi uradni nastop so izbrali imenitno gledališče Piccinni v Bariju, vendar je moralo koncert odobriti še angleško vojaško poveljstvo, s katerim je bilo potrebno uskladiti program, ki ni smel biti preveč 'partizanski'. Da bi preizkusili program pred širšim občinstvom, je zbor 6. septembra nastopil v bolnišnici v Grumi, nato na odprti vaji v taboriščni jedilnici v Gravini, obakrat nadvse uspešno.

Tudi 'tehnično' je bil projekt dobro pokrit, naslovna stran programskega lista je bila v slovenščini, druga v italijanščini in angleščini, na tretji in četrti pa so bili prevodi posameznih pesmi (prevode v angleščino je prispeval slovenski pisatelj Ciril Kosmač!). Akustična vaja je bila dan pred koncertom v gledališču, generalka še na dan koncerta. Veliko so se ukvarjali s sedežnim redom – da bi tudi v tem primeru manifestirali zavezništvo, so na častna mesta skupaj posedli Angleže, Ruse, Američane in Slovence, potem nižje oficirje, dvorano pa so do zadnjega kotička napolnili zavezniški vojaki.

Zbor je z vsako pesmijo stopnjeval razpoloženje, na koncu do stoječih ovacij. Sledila so številna vabila za nastope po zavezniških bazah, nakar so bili premeščeni na Vis, nato v Dalmacijo, čez Makedonijo do Beograda, kjer so pričakali konec druge svetovne vojne. Po turneji v osvobojeni Sloveniji se je po evropskih odrih za zbor začela dodatna vloga – glasnika narodnih zahtev, še posebej v Parizu, na mirovni konferenci, kjer se je kupčkalo o usodi Primorske. Da bi podprli naše zahteve po odpravi krivične rapalske meje, so v Pariz poslali najboljše umetniško folklorne skupine, med njimi zbor Srečko Kosovel, pretežno sestavljen iz Primorcev. Do zaključnega koncerta v unionski dvorani v Ljubljani (22. junija 1946) in demobilizacije je zbor nastopil na 138 koncertih oziroma prireditvah, ki jih je spremljalo več kot 100.000 poslušalcev! Več teh pevcev se je v Ajdovščini vključilo v pevski zbor tovarne Lipa, ki je kasneje prevzel ime slavnega predhodnika.

Čeprav 75 let narazen bo skupni imenovalec obeh koncertov šest domoljubnih skladb - zborovodja Andrej Makor je iz tedanjega programa izbral Juvančevo Slovensko zemljo, Venturinijevo Bazovico, Vodopivčevo O večerni uri, Vasovalca Emila Adamiča in makedonsko Bolen mi leži, katere priredbo je Rado Simoniti napisal kar na licu mesta, torej v taborišču v Gravini. Pesem mu je po spominu zapel nek srbski častnik, Simoniti pa jo je zapisal in harmoniziral. Podobno je harmonizacijo Bilečanke opravil Filip Bernard.

V tretjem delu koncerta v Lokavcu bo poudarek na obdelavah ljudskih pesmi, med temi treh istrskih Rudija Bučarja. Nato se bo pevcem pridružil Vlado Kreslin. Pri snemanju njegove skladbe Zakartana ura so namreč sodelovali tudi kosovelovci, skupaj bodo nato odpeli še skladbo Dekle moje pojdi z menoj (spremljavo je napisal Andrej Makor) in pa Daleč je moj rojstni kraj.

Zaključek bo tradicionalen –k himničnim Borom na besedilo patrona zbora Srečka Kosovela bodo na oder povabljeni tudi nekdanji člani.

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi