Plastika za enkratno uporabo predstavlja več kot 70 % odpadkov, ki onesnažujejo plaže, morja in oceane, zato je Evropski parlament marca 2019 potrdil direktivo, ki omejuje uporabo plastike za enkratno uporabo. Potrošnjo plastičnih izdelkov, za katere ni na voljo okolju bolj prijazne alternative, bodo morale države članice zmanjšati za vsaj 25 % do leta 2025 (plastične škatle za sendviče, posoda za sadje, zelenjavo, sladice in sladoled), popolnoma pa bo z letom 2021 prepovedana uporaba naslednjih izdelkov: plastičnega pribora za enkratno uporabo (vilice, noži, žlice in jedilne paličice), plastičnih krožnikov za enkratno uporabo, plastičnih slamic, plastičnih vatiranih palčk, plastičnih palic za balone ter oxo-biorazgradljive plastike (posoda za hrano in kozarci iz ekspandiranega polistirena).
Slovenski trgovci so se na prepoved že pripravili. V trgovinah skoraj ne dobimo več plastičnega pribora, krožnikov in kozarcev za enkratno uporabo. Zamenjali so jih papirnati krožniki in kozarci ter lesen pribor. Pa je zamenjava materiala rešitev za okolje?
Papirnati kozarci in krožniki nam dajejo občutek, da jih je laže reciklirati. V resnici pa je papir, prevlečen s plastiko zelo težko predelati. Pred reciklažo je potrebno z izdelka odstraniti plastično folijo. Ker je v Evropi le nekaj podjetij, ki lahko izvedejo tak postopek predelave, papirnati kozarci in krožniki kljub ločevanju najpogosteje končajo v sežigalnicah ali cementarnah, kjer jih uporabijo kot gorivo.
Krožnike in kozarce za enkratno uporabo odlagamo med mešano embalažo, v rumen zabojnik.
Zakaj je to pomembno? Zato, ker mora tisti, ki kozarce in krožnike za enkratno uporabo pošlje na trg, plačati embalažnino. Ta pokrije stroške recikliranja, odlaganja ali sežiga krožnikov in kozarcev za enkratno uporabo, ki se zberejo v rumenem zabojniku. Če krožnike in kozarce za enkratno uporabo odložite v zelen zabojnik za ostanek odpadkov, strošek ravnanja z njimi v celoti plačamo občani preko položnice za odvoz odpadkov. Torej je vsaj z vidika stroškov pomembno, kam te odpadke odvržete.
Izjema so izdelki, ki nosijo oznako primerno za kompostiranje. Te lončke in krožnike odložimo v zabojnik za biorazgradljive odpadke. Vanj sodi tudi lesen pribor in papirnate brisače.
Pozor! Napisi na izdelkih, kot so "okolju prijazen", "100 % razgradljiv" in podobni, ki niso podprti s certifikacijskim znakom, ne zagotavljajo, da so izdelki dokazljivo biorazgradljivi.
Na letni ravni zberemo, izmed vseh frakcij odpadkov, še vedno največ mešanih komunalnih odpadkov. Ker so neločeni, jih je potrebno pred odstranjevanjem obdelati. Naše odpadke obdelujejo in odstranjujejo v RCERO Ljubljana. Strošek njihove obdelave in odstranjevanja predstavlja največji strošek ravnanja z odpadki, zato se moramo potruditi, da v zabojnik za ostanek odpadkov ne odlagamo koristnih odpadkov, ki jih je možno reciklirati (embalaža, papir, karton, steklo, biorazgradljivi odpadki, električna in elektronska oprema, gradbeni material, nevarni odpadki, kosovni odpadki…).
K zmanjšanju količine mešanih odpadkov lahko pripomoremo tudi, če na piknikih in zabavah uporabljamo keramične krožnike ter steklene kozarce. Priporočamo vam, da si oblikujete unikaten vintage komplet za piknik, sestavljen iz različnih kozarcev in krožnikov, ki so vam ostali od starih servisov. Zaradi pestrosti pribora, podpisovanje kozarcev sploh ne bo potrebno.




