Logo MojaObčina.si

Ajdovščina

DANES
28°C
15°C
JUTRI
32°C
18°C

Odvijanje projekta Domače in umetnostne obrti: dediščina in sodobnost v času koronavirusa

Pandemija koronavirusa nam je precej spremenila življenja. Vplivala je tudi na aktivnosti projekta LAS Vipavska dolina. Kljub vsemu koordinatorji na evropskih projektih izvajajo začrtane aktivnosti, skladno z ukrepi, ki vladajo. Ob koncu junija se je na Občini Ajdovščina odvilo partnersko srečanje in ogled dobrih praks na našem območju.

Partnerji projekta sodelovanja »Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost« smo se 

tako po mesecih socialne osamitve, ob upoštevanju navodil za varno druženje, v mesecu juniju »v živo« sestali na srečanju na območju LAS loškega pogorja, v prostorih Občine Žiri. Na sestanku smo predstavniki posameznih LAS predstavili in seznanili projektne partnerje s potekom aktivnosti na posameznem območju LAS.

 

Na območju LAS loškega pogorja večino aktivnosti izvajajo po planu. Izvedli so raziskavo, razvijajo modele obutve, vključeni so v pripravo analize možnosti vključevanja lokalne ponudbe za pripravo turističnih paketov ter pripravo načrta promocije mesta Žiri kot čevljarskega mesta. Pripravili so tudi potujočo razstavo »Žiri, čevljarsko mesto«, ki je trenutno postavljena v RC DUO Škofja Loka (RAS) in jeseni prihaja tudi k nam v Ajdovščino. Predstavili so nam tudi del video vsebin posnetih na temo čevljarstva, v prvi fazi projekta.   

 

Na območju LAS s CILjem so izdelali hologram v CUD Hg Idrija, pripravljajo se na začetek snemanja dokumentarnega videofilma o različnih znanjih in obrteh v rudniku pod naslovom O taužentkunstlerjih, ki bo potekalo konec meseca avgusta. Zaradi objektivnih okoliščin so morali zamakniti izvedbo gledališke uprizoritev Melhiorce,  tihotapke iz Šebrelj, resnične zgodovinske osebnosti iz 18. stoletja, ki je bila ena izmed obtoženih v procesu proti tolpi tatov in tihotapcev v Idriji. Uprizoritev bo izvedena jeseni. 

 

LAS med Snežnikom in Nanosom je pripravil etnološko študijo na temo brivsko-frizerske obrti v Postojni in na širšem območju, ki je osnova za nadaljnje aktivnosti ter za pripravo vsebin v prenovljenem brivsko-frizerskem salonu Ozbič v Postojni. Notranjski muzej je oblikoval pedagoško-andragoške programe, ki jih bo izvajal na temo tradicionalnih obrti s poudarkom na brivski obrti in frizerstvu. Vsi programi so doživljajsko usmerjeni – vključujejo ustvarjalne delavnice, povezane z obrtjo. 

 

Na območju LAS Vipavska dolina smo izvedli raziskavo na temo mlinarstva in pekarstva. Za razvoj vsebin v Rustjevi hiši smo izdelali poslovni načrt, v pripravi in oblikovanju je marketinški načrt in celostna grafična podoba predstavitvenega centra v Rustjevi hiši. Posneli smo kratek promocijski film o razvoju mlinarstva in pekarstva skozi zgodovino, ki poudarja predvsem pomen prenosa znanja s starejših na mlajše generacije. Film je dosegljiv na spletu, vrti pa se tudi v prostorih Občine Ajdovščina. V filmu je predstavljen tudi nov tradicionalen kulinarični produkt, sladka žemlja, ki je bila obujena v okviru projekta. V mesecu juniju smo s pomočjo RRA SEVERNE PRIMORSKE Nova Gorica izvedli delavnice na temo podjetništva in možnosti uresničevanja poslovne ideje osnovane na tradiciji obrtniškega pekarstva v Vipavski dolini. Na delavnici smo nagovarjali zainteresirane posameznike in jim predstavljali možnosti za podjetništvo.

 

Lep junijski dan smo izkoristili za partnersko srečanje, za izvedbo ogleda dobrih praks na našem območju LAS Vipavska dolina. Srečanje smo pričeli v prostorih občinske stavbe z uvodnim nagovorom župana Tadeja Beočanina in predsednika LAS Vipavska dolina Janeza Furlana. Sledila je predstavitev kratkega promocijskega filma, s spremno besedo njegovega ustvarjalca Aljaža Tepine.

Projektne partnerje smo ob izčrpnem pripovedovanju lokalnega eksperta za mlinarstvo in pekarstvo, Jožefa Krečiča, in komunikacijske strateginje Lučke Peljhan, nato popeljali na sprehod po mestu po sledeh industrijske dediščine, mimo umetniških galerij, ki so tesno povezane s pekarstvom ter pokazali dobre prakse ohranjanja naše kulturne dediščine in tradicije. 

V okviru programa smo si ogledali Pilonovo galerijo, kjer nas je prijazno sprejela direktorica Tina Ponebšek in nas strokovno vodila skozi raznoliko umetniško ustvarjanje Vena Pilona. Veno Pilon, priznan ajdovski umetnik, je bil namreč rojen v hiši, v kateri je delovala pekarna. To je v prvi polovici 20. stoletja vodil njegov oče, Domenico Pilon (po domače Meningo). V njej je prodajal različne vrste kruha, ki jih je Veno Pilon upodobil na svoji sliki »Kruh«. 

 

V neposredni bližini Meningove pekarne se nahaja tudi Rustjeva hiša, kjer je delovala v Ajdovščini zelo poznana Ruštjeva pekarna.  Po hitrem postanku v  Rustjevi hiši smo pot nadaljevali proti Turističnemu informacijskemu centru, ki ima v starem središču Ajdovščine nove prostore in nato še proti Faladurju. Faladur, sicer starinska beseda za kaščo, v tem primeru predstavlja uspešno zgodbo dveh mladih podjetnikov, ki se odvija v obnovljenem rimskem stolpu sredi Ajdovščine. Matej Lavrenčič nam je opisal začetke in nadaljnje uspehe podjetja, ki navdušuje tako lokalne prebivalce kot turiste, ki na enem samem mestu najdejo reprezentativne dobrote Vipavske doline.

 

Naslednja zanimiva točka, pri kateri smo se zaustavili med našim srečanjem, je bila Jochmannov mlin, ki se nahaja tik ob vhodu v ajdovsko mestno jedro in ki je bil v 19. stoletju najmogočnejši valjčni mlin v cesarstvu. Leta 1867 ga je zgradil Wenzel Jochmann, viri pa navajajo, da je bil vanj leta 1905 vgrajena vodna turbina, ki je proizvajala elektriko za sam mlin in še za nekaj meščanov. Na tem mestu nam je gospod Krečič podal še več zanimivosti o zgodovini industrije v Ajdovščini. Povedal nam je, da so ob reki Hubelj do začetka 20. stoletja delovale fužine. Poleg uspešnega fužinarstva se je razvilo še veliko drugih proizvodnih obratov. Poleg peči in plavžev so ob Hublju delovale kovačije, livarna, valjarna bakra, mlini in žage ter izdelovalnica testenin, ki so bili v lasti družine Nussbaum. V Palah sta delovala Rietterjeva pivovarna in mehanični mlin, v njuni neposredni bližini pa za kratek čas tudi papirnica. Omenjena je bila tudi tkalnica, predhodnica današnje tovarne Tekstina Ajdovščina.

 

Pred zaključkom smo obiskali kmetijo nosilke Marte Pipan na Planini pri Ajdovščini, kjer so pozabljeno obrt peke kruha na tradicionalen način spremenili v uspešno dopolnilno dejavnost na kmetiji. Polni lepih vtisov in novih znanj smo se projektni partnerji prisrčno pozdravili in si zaželeli čimprejšnje ponovno druženje in uspešno nadaljnje projektno sodelovanje. 

 

 

 

Oddelek za gospodarstvo in razvojne zadeve

 

Operacija sodelovanja LAS »Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost« je sofinancirana s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preko Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020 / ukrep LEADER/podukrep 19.3.

 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi