Iz Dvora smo se v Ljubljano odpeljali dopoldan. V dom smo prispeli ob pol desetih. Tam nas je sprejela hčerka Zlata z možem Vinkom in sin Žan. Pospremili so nas do slavljenke, kjer smo ji voščili, izročili šopek in skromni darili. Za tem nas je popeljala z dvigalom v jedilnico, v pritličju. Na pogrnjeni mizi nas je že čakal prigrizek. Prijazna kuhar in natakar sta nas pozdravila ter prinesla še pijačo. Kasneje sta nam postregla še s kavico in okusno slaščico iz njihove kuhinje. Ugotovili smo, da tu pripravljajo okusno hrano, kar je potrdila tudi oskrbovanka doma, slavljenka Marija. Razvil se je pogovor in čas je hitro tekel a morali smo se posloviti.
Ob slovesu smo ji še enkrat stisnili roko, se zahvalili za postrežbo, ji zaželeli še vrsto tet v zdravju in srečno v novem letu. Obljubili smo ji, da se prihodnje leto ponovno srečamo.
Dušan Mikec
