V Kulturnem društvu Dvor nadaljujemo z organizacijo dogodkov, tokrat smo pripravili že drugo potopisno predavanje. V naše goste je prišel gospod Božo Miler, ki se je pred desetletjem priselil v Boršt v Suhi krajini. Čeprav je zaključil svojo profesionalno kariero, ne počiva. Vsako leto se odpravi na popotovanje, peš, z motorjem, čolnom, kar ga prerodi in utrdi.

Dogodek se je ob številni publiki iz različnih koncev Slovenije odvijal v večnamenski dvorani na Dvoru. V dobri uri nam je gospod Božo v sliki in besedi predstavil svoje nepozabno popotovanje po znameniti Jakobovi poti (El Camino de Santiago), od Francije iz Saint Jean Pied de Port-a pod Pireneji do Santiago de Compostele, ki ga je podaljšal še do Fineste. Jakobovo pot. Španska Jakobova romarska pot je ena najbolj znanih romarskih poti na svetu. Na to romanje so odhajali že v srednjem veku, potem nekaj časa ne, v zadnjem času pa je ta romarska pot spet množično obiskana. Pohodniki na tej poti, ki prihajajo iz vsega sveta, vseh starosti, ras, veroizpovedi, sicer niso imenovani romarji, pač pa pellegrini. Gospod Božo nam je ob čudovitih fotografijah in kratkih filmih predstavil ključne znamenitosti ob poti ter druge posebnosti, izkušnje in ljudi, ki jih je spoznal in opazil na tej poti, kar običajni turist spregleda.

Zakaj se je gospod Božo Miler odločil, da se poda na to pot? Pravi, da ga je navdušil film The way.

Svojo pot, ki je trajala 41 dni vključno s prevozi, od tega hoje 36 dni, opisuje kot posebno pot. Pravi,: »Postavljen si nanjo jo moraš in tudi jo prehodiš. Pot, ki te poveže s svojci in znanci, z neznanci, ki postanejo tvoji iskreni prijatelji. To je pot, ki ti očisti dušo in ojača duha. Pot, kjer je bolečina tvoja sopotnica, pa tudi zaveznica. Tu spoznavaš kaj je CAMINO. To ni več pot v Santiago. To je potovanje skozi življenje. Nahrbtnik je tvoj križ. Izmenjujejo se napor in uživanje. Ko te noge, rame in celo telo boli, ko misliš, da ne boš sposoben priti na naslednji vzpon, spoznaš da je pred tabo še dolga pot, ki jo maraš prehoditi. Noge res bolijo, a duša se čisti. Kmalu se ne oziraš več na nobene bolečine. V mislih se povežeš s svojimi domačimi in znanci. Spoznaš, da ti niso bili nikoli bližje, kot zdaj, ko so daleč«. S temi besedami je gospod Božo navzočim predstavil svoje občutke po opravljeni poti. Čeprav je ta pot običajno poimenovana romarska pot, zanj to ni bilo romanje, pač pot življenja, pot k sebi, pot duhovnega prerojenja. To je tudi pot poguma, ljubezni, sočutja, pot, ki ti pove, kako malo potrebuje človek za svoj obstoj in preživetje.

Po končani predstaviti so udeleženci lahko poklepetali z gospodom Božom ob španskem vinu in mandljevi sladici po receptu iz srednjega veka, ki jo je sam pripravil. Mnogi so si ogledali tudi vodnike, zemljevide, markacije in drugo gradivo iz poti, ki ga je pripravil predavatelj ter iz prve roke pridobili še bolj podrobne informacije o poti, kamor se imajo na namen odpraviti. Nekateri so izmenjali izkušnje, ker so tam že bili, vsi so si bili enotni, to ni romanje, to je pot življenja.

Gospodu Božu se zahvaljujemo za izčrpno predstavitev, ki je v Suho krajino privabila obiskovalce iz različnih koncev Slovenije in na ta način povečala prepoznavnost naših krajev.

Napisali: Jadranka Meglen in Valerija Vidmar, KD Dvor