PARADIŽNIK
Pred časom, ko Naš dom še ni imel novega dela, so bile zraven gospodarskega poslopja zelenice. Ena od stanovalk je imela posajene rože in paradižnik. Paradižnik je vsak dan negovala in opazovala, kako raste. Pojavili so se že prvi plodovi. In vsak dan je nestrpno čakala, da bodo dozoreli. Lepega jutra jo je sostanovalec razveselil, da je plod krasne rdeče barve. Ko pa je prišla blizu, je videla, da je paradižnik pobarvan s kečapom. Vsa huda se je jezila na sostanovalce. Idejo za potegavščino so predlagale kuharice, vsi pa smo se smejali na ta račun.
PADEC
Stanovalci radi obiskujemo jutranje maše v sveti cerkvi. Nobene vremenske razmere nas ne ustavijo. Ko se je mrzlega zimskega jutra naš stanovalec vračal od maše, je mimo prišla druga stanovalka, namenjena v trgovino. Prijazno jo je opozoril, naj pazi, da ne bo padla. Ona pa mu je hudomušno odvrnila, da naj ga ne skrbi za druge. Kmalu se je iz domskega ganka zaslišal smeh. Stanovalec se je obrnil in videl roke ter noge v zraku. Opozorilo torej ni bilo odveč.
Obe zgodbici je pripovedoval stanovalec Franci Izlakar.