V Prekopi, natančneje na domačiji pri »Klampfarju«, je doma gospod Marjan Janežič, upokojenec in strasten ljubitelj letal in vsega, kar je povezano z njimi. Zanje se zanima že od rane mladosti. Želel je postati športni pilot, a zaradi barvne slepote zdravniškega pregleda ni opravil. Sanje o pilotiranju letala je opustil in se kasneje zaposlil kot žerjavist.

Njegovo življenje pa je zaznamovala tudi narodno-zabavna glasba, saj ga je igranja na harmoniko učil vsem Slovencem dobro znani glasbenik Bardorfer, vendar je navdušenje nad letali zasenčilo glasbo. 

Kot sam pravi, se sanjam o letalih in letenju nikoli ni popolnoma odrekel. Zato te sanje sedaj uresničuje preko zbiranja različnih maket letal, voznih redov in drugega, kar je povezano z letali. Njegova zbirka danes obsega kar 64 maket letal iz vsega sveta. Med njegovimi maketami najdemo primere letal afriških letalskih družb, korejske makete in tudi makete ameriških letal. Makete so skrbno shranjene in razstavljene na posebnem mestu v njegovi dnevni sobi. Poleg maket v njegovi zbirki najdemo letalske vozne rede še iz časov, ko le-ti niso bili dostopni na spletu. Hrani in zbira tudi druge zanimive reči, ki so povezane z letali, ima pa tudi zemljevid sveta, na katerem označuje, od kod vse prihajajo makete letal. Z zbiranjem maket letal se ukvarja zadnjih pet let, pred tem je zbiral le fotografije letal, prospekte o letalskih družbah in letalske vozne rede.

Za izpopolnitev svojega hobija je naredil celo maketo svojega lastnega letališča. Za travo je uporabil kar brusilni papir, ki ga je pobarval zeleno, nakupil je potrebne vozičke, avtobuse, makete letal ter letališču dal ime »Mednarodno letališče Janežič Marjan-Klampfar«.

Gospod Marjan je upokojenec, ki veliko časa preživi za računalnikom. Na njem redno spremlja vzlete in pristanke vseh letal. Računalnik mu predstavlja vez z ljudmi, ki mu pošiljajo makete letal. Tako je v času zbirateljstva navezal veliko stikov z ljudmi po vsem svetu. Neka gospa se je fotografirala z maketo letala in mu oboje, maketo in fotografijo, poslala domov.

Gospod Janežič je vedno znova očaran, ko vidi kakšno letalo, potniško, tovorno ali športno. Pri balkonskih vratih ima zato vedno pripravljen daljnogled, da takoj, ko sliši hrup iz zraka, pogleda, katera »mašina s krili« je zopet preletela njegovo hišo, ter na spletu preveri, na katero letališče je namenjena in od kod prihaja.

Čeprav ga letala navdušujejo, pa se je s pravim potniškim letalom peljal samo trikrat, in sicer v Pariz, Beograd in Berlin. Ko sta se z ženo peljala z letalom v Berlin, je povprašal stevardeso, če je slučajno kakšna možnost, da si ogleda pilotsko kabino. Stevardesa je obljubila, da bo vprašala pilota za dovoljenje. Toda iz varnostnih razlogov med poletom to ni bilo možno. »Najbrž so mislili, da sem terorist,« se navdušeni zbiralec letalskih maket pošali na svoj račun. Ko pa je letalo pristalo, so ga povabili v pilotsko kabino, kjer si je lahko ogledal kabino in vse inštrumente, ki so v njej, in se tam tudi fotografiral. S poleta v Berlin je tako odšel bogatejši za novo izkušnjo, ki je gotovo ne bo nikoli pozabil.

Sicer pa je gospod Marjan poln presenečenj in življenjske radosti. Ne tarna nad nizko pokojnino, ne jadikuje nad dragim življenjem, skratka tegobe vsakdanjega življenja je uspešno premostil s svojim zanimivim konjičkom.

Vsi ljudje v sebi nosimo neke sanje. Nekateri nanje pozabijo, drugi pa jih uresničijo na svojstven način, kot je to storil Klampfarjev Marjan.

Katja Završnik