Snežinke smo se rahlo deževne nedelje, 27. aprila, odpeljale na oglede razstav po Gorenjskem. Pridružilo se nam je tudi nekaj krajank Vranskega, ki jih to veseli.
Gorenjke so zelo racionalne, zato že nekaj let pripravijo več razstav hkrati v bližnji okolici. V Besnici pri Kranju smo bile najbolj navdušene. Dve sestri v okviru KUD ustvarjata umetnine vseh mogočih tehnik vezenja, kvačkanja, polstenja … Razstava vezenin je postavljena v bivši mežnariji. Res enkratno.
Pot nas je vodila v vas Milno pri Bledu, kjer v okviru krožka šestih pridnih članic vezejo v beli in barvni različici. Poleg razstave vezenin je na ogled še stalna razstava jaslic, starih tudi do 100 let. V razstavne prostore je preurejeno gospodarsko poslopje. V posebnem delu so razstavljeni predmeti za gospodinjstvo in najrazličnejše orodje, ki so ga uporabljali v starih časih. V ločenem delu so postavljeni tudi raznovrstni kmetijski stroji. V pritličju stanovanjske hiše še vzdržujejo črno kuhinjo in staro pohištvo. Celotno kmetijsko dvorišče je hkrati muzej in razstava.
Naš naslednji obisk je bil namenjen vezeninam v Zasipu pri Bledu, kjer se ukvarjajo z rišeljejem in barvnim vezenjem. Tam smo si v krajevni gostilni privoščile tudi dobro kosilo.
Malo naprej v Zg. Gorjah so letos žene vezle na temo cvetja in sadja. Tako lepo, da bi cvet ali sad kar utrgal in prijel v roke.
Nam se je mudilo v Žiri, kjer so prejšnji dan odprli Klekljarske dneve, ki so trajali ves teden. Razstave so bile postavljene na treh lokacijah. Otroci, ki obiskujejo klekljarsko šolo, so imeli svojo razstavo. Članice društva Cvetke pa so postavile razstavo klekljanih gozdnih dreves, ki so jih delale za biotehniško fakulteto, in posebej razstavo držav in zastav Evropske unije, s katero so bile tudi v Bruslju.
V Žireh klekljajo otroci od osem let naprej, najstarejši gospod, ki še kleklja, pa je star 92 let. Nepojmljivo lepi izdelki in za nas, ki klekljanja nismo vešče, skoraj nedosegljivi. So pa s svojimi izdelki sodelovale tudi klekljarice iz Šešč, na odprtju je bila prisotna tudi Občina Prebold.
Z nepozabnimi vtisi smo se v večernih urah vračale proti domu in ugotavljale, da se bomo morale še kar truditi in učiti, da bodo tudi naši izdelki tako lepi, kot jih vidimo drugje.
Iva Cizej