V Našem domu se je v mesecu septembru in oktobru dogajalo veliko delavnic. Najprej smo pobirali
krompir, ki nam je še ostal na njivi. Na njive so nam pri pobiranju priskočili na pomoč tudi učenci
OŠ VRANSKO, prijatelji, znanci, sodelavci in nekateri občani, seveda pa brez naših stanovalcev in
ge. direktorice ter njene mame ne bi zmogli. Vsak je prispeval po svojih najboljših močeh. Vsem
se prav lepo zahvaljujem. Zahvala gre tudi Andreju za strojne usluge in vsem dobrim krajanom,
ki so pomagali s traktorskimi priključki ter z drobnimi nasveti. Potem smo krompir s pomočjo pridnih rok
stanovalcev, krajanov in zaposlenih prebrali. Moram vam povedati, da je ozimnica kar zajetna.
Po spravilu krompirja je sledila delavnica ribanje zelja, ki smo ga skisali in ga že vključili na naš
jedilnik. Naribali smo ga kakšno slabo tono, in to kar ročno na dveh nožih. Vsak je prispeval svoj
delež. Ženske smo ga čistile in rezale na polovice, moški so ga ribali, tlačil pa ga je (tako kot vedno)
naš Franci. Napravili smo ga tri velike škafe.
Kaj kmalu se je pokazalo, da bo tudi repa že zadosti debela, zato smo jo pobrali, oprali in z malimi
noži olupili. Naribali pa smo jo na strojček, nato solili, potlačili in obtežili s kamenjem - se že dobro kisa.
Ker je bil pridelek obilen, smo gospoda župnika že prej prosili, da nam odstopi del kleti, ki smo jo
potem preuredili za naše skladiščenje repe, zelja, krompirja, korenja, jabolk, rdeče pese ...
Ob deževnih dnevih smo pekli tudi različne vrste peciva, kot so mafini, rogljički, kokosove kocke s
čokolado, kvašeni rogljički z različnimi nadevi in tudi jabolčni zavitek, ki smo ga potem ponudili pri
kosilu za sladico. Piškote smo ponudili vsem varovancem ob tedenski kavi, deležni pa so jih bili
tudi zaposleni in prostovoljčki, ki so nas obiskali.

Članek je napisala Anica Cencelj, vodja prehrane.