Prvi dnevi

V nedeljo, 30.10.2016, so se erazmovke, kot se imenujejo, v zgodnjih jutranjih urah odpravile na pot proti Malti. Nameščene so bile v apartmaju Orchidea. Prvi dan so se podale na bližnje ulice, da bi našle kaj za pod zob, sestavile so seznam za trgovino, saj so si kuhale same. Bile so navdušene, a niso se zavedele, kaj vse je za to potrebno. Spoznale so, kako naporno je nakupovanje in izbiranje hrane za sedem različnih okusov. Prvi teden so se bolj zanašale na že poznano hrano, v naslednjih dveh tednih pa so že preizkusile tradicionalne malteške jedi. Dve izmed njih, in njim najljubši, sta bili pastizzi in gagħaq tal-għasel.

Prvi ponedeljek so se odpravile do Easy Job Bridga, kjer so jim podali začetne informacije in jih odpeljali do mentorjev. Tam so se seznanile z delom, ki so ga opravljale naslednje tri tedne.

Javni prevoz

Dekleta so se na prakso vozile z javnimi prevozi. Dobile so avtobusne karte, na katerih je bil naložen denar za nadaljnje vožnje, vendar voznemu redu tam nisi mogle zaupati, saj nikoli niso vedele, ali bo avtobus prišel ali pa ga preprosto ne bo.

Prosti dnevi v soboto

V soboto so si dan načrtovale same. Zjutraj so se odpravile z avtobusom v Marsaxlokk, od koder so 40 min. hodile do plaže St. Peter's pool, kjer so se lahko tudi kopale. Brez oklevanja so skočile v vodo. V popoldanskih urah pa so s profesorico odšle še v Sliemo, opazovale glavno mesto Valetta v večernih lučkah. Zanje izjemen dan!

Občutile so tudi nočno življenje in obiskale Paceville z ogromno klubi in raznoliko glasbo.

Delo na Malti

Delo na Malti zahteva veliko strpnosti, saj malteško življenje poteka počasneje in bolj sproščeno, zato je potrebno biti zelo potrpežljiv in iznajdljiv.

Izkušnje dijakinj

»Prakso Erazmus+ na Malti sem opravljala s sošolko Žano. Delali sva na Malta 5D, kjer vrtijo 20-minutno predstavo o zgodovini Malte s 5D efekti. Predstavo sva si ogledali tudi sami in nama je bila izredno všeč. Na začetku prakse sva na ulici delili letake, kasneje v kinu pa sva čistili očala ter pomagali pri vodenju turistov v sam kino in iz njega. Komuniciranje je potekalo v angleščini, zato sem svojo angleščino zelo izboljšala, postala pa sem tudi veliko bolj komunikativna. Menim, da sem se naučila samostojnosti, a ne le pri delu, ampak tudi v svojem osebnem življenju. Malta je bila zame nepozabna izkušnja, iz katere sem veliko odnesla.«

Nuša Tomis, GTT3

»Prakso na Malti sem opravljala v Malta experience, to je kot kino predstava o zgodovini Malte. Po tej predstavi pa je bilo vodenje v zelo staro bolnišnico. V tem podjetju nisem delala sama, z mano je bila Brina Vrhovnik. Promovirali sva podjetje s tem, da sva delili letake v mestu in pred podjetjem. Sodelavci so bili vsi zelo prijazni, vendar so bili za razliko od ostalih Maltežanov zelo točni in resni. Delo ni bilo naporno, vendar je bilo rahlo monotono, saj je bilo delo vsak dan enako. Nekako sem se privadila na to delo in pri tem uporabila veliko znanja tujih jezikov. Poleg dela na Malti smo se tudi preizkusile v samostojnosti, iznajdljivosti in ugotovila sem, da bi lahko sama zlahka živela kje drugje. To sta bili dve prijetni in koristni izkušnji, ki mi bosta v vsem prišle prav v življenju.«

Martina Mrakič, GTT3

Navade Maltežanov

Ko smo prvi dan prispele na Malto, nas je vse najprej presenetila sama, saj vozijo ravno obratno kot mi. Sicer smo se po enem tednu že malo navadile drugačnega sistema, vendar je še vedno to nekaj novega za vse nas. Na srečanju na Easy Job Bridgu so nam prometne povezave tudi pojasnili in nam povedali tudi, da ''Včasih na Malti avtobus pripelje pravočasno, včasih pa sploh ga ni.'' Zaradi tega nas je malenkost zaskrbelo, ampak kot je že marsikomu znano, tudi Maltežani radi zamujajo, saj njihovo življenje poteka počasneje in bolj sproščeno kot pri nas, zato moramo biti tujci dokaj potrpežljivi. Na avtobusih smo opazile še eno stvar, to je njihova vljudnost. Vedno z veseljem odstopijo sedež starejšim, nosečnicam in ljudem s posebnimi potrebami. Nasploh so domačini zelo ustrežljivi in hvaležni za vsako lepo besedo, zato z besedama hvala in prosim veliko dosežeš. Naslednja stvar, ki je vredna občudovanja, je njihovo spoštovanje do vseh drugačnih. Ne prenesejo rasizma, seksizma ipd., kar imajo tudi zapisano na ustanovah, razvidno pa je prav tako z različnih skulptur, ki so oblikovane v slogu ''No hate''. Velika večina ljudi tukaj je zelo vernih, kar se odraža predvsem v podobah svetnikov pri mnogih vhodnih vratih in ogromni količini ljudi v cerkvah.

Moja prva, a ne ravno blesteča izkušnja z Maltežani je bila na razgovoru za prakso v hotelu v prestižnem kompleksu. Srečala sem se z menedžerjem, ki je najprej preveril moje znanje angleščine, nato pa so sledile druge zahteve, ki so vse skupaj presenetile. Ker so moji lasje trenutno sive barve, je želel, da bi si jih pobarvala v naravne tone. To sem bila sicer pripravljena storiti, saj sem vedela, da sem jaz tista, ki se mora prilagoditi. Njegove zahteve so se nadaljevale in bi si morala kupiti še uniformo, ki je vključevala suknjič, srajco, elegantne hlače in čevlje ter kravato. Po neuspešnem razgovoru nismo obupali, vendar smo se z nasmehom podali naproti novemu izzivu. To je bilo iskanje novega delovnega mesta zame. Rešitev smo našli hitro, saj sem še isti dan izvedela, da lahko opravljam praktično usposabljanje kar na recepciji Easy school of languages. Tam so me sprejeli z odprtimi rokami. Takoj sem se vključila med delavce na šoli, ki so izredno prijazni in v nasprotju s prvo izkušnjo, so jim tam bili moji lasje všeč. Tako sem tudi dobila vzdevek Girl with silver hair.«

Gaja Šimić