Tako kot vsako leto smo se tudi letos zbrali pred cvetličnima gredama v Tomaški in Turiški vasi. Zbralo se nas je okrog 40 ljubiteljev pohodov. Letošnji pohod je bil organiziran tako, da so se ga lahko udeležili tudi tisti najmlajši, ki so komaj dobro shodili, kakor tudi tisti starejši, ki težje hodijo po strmih pobočjih. Pot nas je peljala po kolesarski stezi do kmetije Dvorjak, kjer se že nekaj let ukvarjajo tudi s pridelovanjem  in prodajo špargljev.  Jože Dvorjak nam je predstavil vzgojo špargljev od posaditve prve sadike, bolezni in škodljivce in o pobiranju pridelka. Jože in Silva Dvorjak sta bila z nami zelo prijazna, saj smo si lahko nato malo odpočili v njihovi vrtni uti. Pogostila sta nas tudi s pravimi  domačimi dobrotami (pirinim kruhom, domačimi salamami in moštom). Ob prijetnem klepetu je čas kar prehitro minil.

Pot smo nato nadaljevali proti Mislinjski Dobravi, kjer sta nas pričakala naša naslednja gostitelja in sicer Jože in Zvonka Šertel.  Jože Šertel se že vrsto let ukvarja z obdelovanjem lesa.  Bili smo zelo prijetno presenečeni, ko nam je pokazal vrsto svojih izdelkov (kozolce, okrasne krožnike, klopotce, okrasne volovske jarme, ki jih podarjajo mladoporočencema, itd.). Seveda pa smo lahko pri njima poizkusili tudi domačo medico, saj je Jože tudi čebelar, in doma narejen pelinkovec, posladkali pa smo se tudi s pecivom.

Pot nas je nato peljala iz Mislinjske Dobrave ob obrobju Brd mimo kmetije Ribič, kjer smo se zopet okrepčali z moštom in sokom, domačije Arbiter, kmetije Anič in domovanja našega župana  naprej proti  Erčevi žagi.

Tu sta nas že čakala naša Heda in Drejc s pravo domačo kislo juho. Juha nas je resnično ponovno dodobra napolnila z energijo. Ob pijači in slanih ozkih flancatih, ki jih seveda tudi spekla naša Heda, smo pod prijetno senco, ki jo ob žagi daje mogočen jesen, še dolgo klepetali in obujali razne spomine.