Zgodba plemiške rodbine Kometer, ki je zapisala zadnje veliko poglavje v zgodovini gospostva Pukštajn (1817-1932), v marsičem razkriva značilne podobe zadnjega stoletja habsburške monarhije. Slovensko kulturno dediščino so obogatili veliko bolj od marsikaterega drugega, uglednejšega in bolj prepoznavnega rodu svojega časa. Zapustili so nam kakovostno arhitekturo pukštajnskega dvorca, ki se je iz skromnega podeželskega plemiškega bivališča razvil v zanimiv primer historicizma na Slovenskem, pomemben pa je tudi njihov prispevek kot zbirateljev starin. Posebno zadnjemu baronu Hansu Karlu Kometru je uspelo ustvariti dragoceno zbirko starin in umetnin, ki je pomembno prispevala h krepitvi slovenskih nacionalnih muzejskih fondov. Po njegovi smrti se je nekoč gospodarsko uspešno posestvo z dvorcem in bogato notranjo opremo, razdrobilo v vrtincu dražb in dolgotrajnih sodnih postopkov.
Po izbrisu iz zgodovinskega spomina je v novem stoletju skrajni čas, da žalostni zgodbi rodbine in usodi njihove bogate zbirke dodamo svetlejši epilog, zato vas vabimo na ogled sodobne muzejske postavitve, ki vključuje tudi nekaj originalnih predmetov Kometrove zbirke. Razstava je nastala v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije in Narodno galerijo.