Na drugi strani je prav neverjeten, toda resničen podatek ta, da so eden od potencialno škodljivih odpadkov za človeško zdravje na odlagališčih prav otroške plenice. One so  ekološki in zdravstveni problem o katerem smo  dolžni opozoriti prebivalstvo. To je tema, ki je povsem zanemarjena in se o njej ne govori. Mladi starši so v dvomih katere plenice izbrati za svojega dojenčka in na koncu v strahu od  pralnih plenic ponavadi izberejo enkratne. Enkratne plenice vpijejo veliko količino tekočine zaradi česar so dojenčki dlje časa v isti plenici, kar ni dobro, ne le zaradi kemikalij, ki so v enkratnih pleničkah ampak tudi urina, ki iritira otrokovo kožo.

Previjanje s plenicami iz naravnega blaga ima veliko dobrih lastnostih za otroka in za starše. Pralne plenice so izdelane iz bambusa ali bombaža, katerih velikost lahko prilagajamo s stiskači ali ježki. Otroci v pralnih pleničkah redko trpijo od pleničnih izpuščajev in krčev. Za otroka je udobnejša  mehka plenica iz bambusa ali bombaža kot neprepustna enkratna plenica.

Pomembno je dejstvo, da je za število plenic za obdobje previjanja enega otroka (povprečno 6000 kosov) potrebno posekati in predelati nekoliko dreves, porabiti 1.600 l surove nafte za 120 kg plastike in 78.000 l vode za proizvodnjo celuloze. Za pranje pralnih plenic  za enako obdobje previjanja porabimo 20.000 l vode. Razgradnja enkratnih plenic (okvirno 1,8 – 2 tone na otroka) traja pol tisočletja.

V Sloveniji vsako leto odvržemo na smetišča 15.000 ton plenic.

Zaradi navedenih dejstev je jasno, da so uporabljene enkratne plenice odpad, s katerim je potrebno skrbno ravnati.

Lahko pa za naravo poskrbimo na lažji način – z uporabo pralnih plenic, ki so v končnici tudi trikrat cenejše. Zavod KNOF so.p. Sevnica je svoje pralne pleničke KiSS uspešno predstavil tudi na 1. mednarodnem sejmu GREEN v Gornji Radgoni.

Ksenija Lovrin Maćešić, PC KiSS pralne plenice, Zavod KNOF so.p.