Župnijsko cerkev sv. Boštjana/Sebastijana ali cerkev pri Sebeščanu omenja že listina iz leta 1640. Sprva je šlo za leseno, s skodlami krito svetišče, ki ga je šele na začetku 19. stoletja (1808) nadomestila zidana cerkev. Sprva je bil obokan zgolj prezbiterij, a so nato leta 1824 obokali še ladjo. Zahodno pročelje odlikuje z okni ter čeli razgiban visok zvonik.
Južno ladijsko ostenje prevotlujejo okna, slepa okna v severni steni pa je ljudski slikar Tinč Mertük poslikal s podobami sv. Martina, sv. Trojice in škofa Antona Martina Slomška. Med notranjo opremo izstopa patronova skulptura sv. Sebastijana in zlasti slikarije iz leta 1939 delo akademskega slikarja Karla Jakoba (1908-1981). Tako se od vhoda proti oltarju vrstijo prizori: prvi prikazuje slovanska apostola Cirila (Konstantina) in Metoda, ki pridigata rojakom; v sredini je presunljiva podoba sezoncev, ki odhajajo na sezonsko delo, tretji prizor kaže Kristusa med otroki.
K starejšemu zvoniku je bila po načrtih Aleksandra Šmidlehnerja leta 1971 zgrajena evangeličanska cerkev v duhu modernističnega eklekticizma.
