Potrebe po obdelovalni zemlji in lesu kot energentu ali surovini so bistveno spremenile podobo Pohorja, ki bi bilo danes brez tega vso pokrito z gozdom – s prevlado bukve in jelke.
Prisotnost naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov ter živalskih in rastlinskih vrst pohorskih planj je posledica prepleta naravnih danosti in človekovih dejavnosti v preteklosti. Tako je ta prostor prepoznan kot naravovarstveno pomembno območje na državni in evropski ravni. Med drugim spada tudi v vseevropsko omrežje Natura 2000.
Pohorske planje, ostanek pretekle kulturne krajine, so danes predvsem vrstno bogata travišča s prevladujočo vrsto "navadni volk", ki so se razvila na kislih tleh z malo hranili. Na delih z manj hranili in vode se pojavljajo jesenska vresa, borovnice in brusnice. Na svetlejših delih planj z živordečimi plodovi nase opozarja jerebika. Plodovi borovnice, brusnice in jerebike so pomemben vir prehrane divjega petelina in ruševca. Na pohorskih planjah ima svoje domovanje metulj borovničev mnogook, ki ga v Sloveniji najdemo samo na Pohorju.
Razgledi in odprte površine pohorskih planj sredi gozdov so še posebno privlačni za obiskovalce.
Da bi zgodbe tega dela Pohorja približali obiskovalcem, smo del planinske poti med gorsko-turističnim centrom Kope in Ribniško kočo zasnovali in uredili kot Tematsko pohodno pot Kope. Pot, ki je v eno smer dolga okoli 5 km, je zaradi blagega terena primerna tudi za družine z otroki in starejše. Za izhodišče sta primerni tako Ribniška koča kot gorsko-turistični center Kope.
Priljubljeno planinsko pot smo nevsiljivo opremili z informacijami o posebnostih in zgodbah tega dela Pohorja, ki jih poleg objektov, kot so pokončne in ležeče table, na inovativen način sporočajo lesene klopi z lesenimi knjigami.
Vsa besedila so v slovenskem in angleškem jeziku. Pri izdelavi smo uporabili lokalno dostopen koroški les in pohorski kamen. Pred Centrom Kope, novim večnamenskim objektom Občine Mislinja, smo postavili pravo skorjanko z odprtim ognjiščem – takšno, v kakršni so nekoč prebivali pohorski gozdarji.
Na celotni trasi smo v sodelovanju s tremi planinskimi društvi (PD Slovenj Gradec, PD Mislinja, PD Ribnica na Pohorju) povsem obnovili usmerjevalno signalizacijo – z novimi usmerjevalnimi tablami, nosilnimi drogovi ter markacijami.
O zasnovanem in izvedenem izobraževanju za turistične vodnike s področja varstva narave in trajnostnega turizma smo v glasniku že pisali. Dodatno smo zasnovali ter izdelali še tiskan promocijski material ter tako pred poletno sezono 2015 pripravili nov turistični produkt tega dela Pohorja, ki temelji na spoštovanju narave in tradicije ter izzivih sodobnega časa.
Kot pravimo tisti, ki se vsakič znova, v vseh letnih časih, vračamo v pohorske gozdove in na prostrane planje: ko pustimo, da vidimo, čutimo, slišimo Pohorje, takšno kot je, potem bo postalo del nas za vedno, kjerkoli in kamorkoli nas bo zaneslo.
Kot pa je rekel avstrijski vizionar in umetnik Hunderwasser: »We are guest of nature – behave. V naravi smo gostje – obnašajmo se.«
In Pohorje nam bo hvaležno vračalo.
Osnovna ideja tematske pohodne poti je plod zagledanosti posameznika v čare Pohorja in razmišljanja o priložnostih, zasnova in izvedba pa je rezultat sodelovanja široke skupine posameznikov in posameznic.
Pri tem se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali, če tudi zgolj z idejami ali konstruktivno kritiko, pri izvedbi pa predvsem: podjetju Duler d.o.o. (še posebej Vesni Jurjec, Manci Duler, Tomažu Dulerju) ter Tomažu Pleuniku, Benu Ogrinu, Dominik Hajzerju in Damjanu Pejovniku, Andreju Knezu in podjetju SANS, mizarstvu Pajenk, Manji Gorinšek, Piji Kristan, Zavodu RS za varstvo narave (še posebej Mojci Bedjanič, Juriju Guliču in Sebastjanu Štrucu) ter Tomažu Miheliču in Sonji Rozman, Zavodu za gozdove Slovenije OE Slovenj Gradec (še posebej Branku Gradišniku, Zdravku Miklašiču, Vladu Petriču in Jerneji Čoderl), Zavodu za gozdove Slovenije KE Mislinja (še posebej Mirku Cehnerju), Planinskemu društvu Slovenj Gradec (še posebej Stanetu Pogorevčniku), Planinskemu društvu Mislinja (še posebej Jožetu Hribarju), Planinskemu društvu Ribnica na Pohorju (še posebej Ediju Mithansu), MDO PD Koroška (še posebej Romanu Močniku), mislinjskim gozdarjem Juretu Tasiču, Dušanu Kotniku ter Ksandiju Založniku, Občini Ribnica na Pohorju, Občini Mislinja, Mestni občini Slovenj Gradec, lastnikom zemljišč, Pokrajinskemu arhivu Maribor (še posebej Sabini Lešnik), Etnografskemu muzeju Slovenije (še posebej Nadji Valentinčič Furlan), Slovenskemu filmskemu arhivu (še posebej Alojziju Teršanu), Kulurno-etnološkemu društvu Josipdol (še posebej Daniju Cvetku), Turističnemu društvu Mislinja, Andreju Guliču, Tanji Lešnik Štuhec ter Luki Zajcu, Jožetu Potočniku, Matjažu Ježu in Faniki Jeromel, Jocu Koprivnikarju, Martinu Žužku Kresu, Urošu Rozmanu, Tomu Jeseničniku, Karmen Sonjak, Ivanu Plevniku, Maši Čas, Karli Zajc Berzelak in Stanetu Berzelaku.
Izvedbo Tematske pohodne poti Kope so finančno omogočili: Evropski sklad za regionalni razvoj, Občina Mislinja, Občina Ribnica na Pohorju in Mestna občina Slovenj Gradec.
Do pomladi 2015 bomo oblikovali tudi predlog organizacijskega modela vzdrževanja poti.
Kot se je pokazalo tekom do sedanjega izvajanja projekta "Ureditev rekreacijskih in turističnih poti na zahodnem Pohorju v območjih Natura 2000", morda ključna težava turističnega razvoja tega dela Pohorja ni pomanjkanje investicij, temveč neusklajen, stihijski razvoj, številni parcialni interesi ter neučinkovito upravljanje prostora. Brez sistematičnega pristopa k skupnemu upravljanju tega prostora bo na Pohorju težko zagotoviti dolgoročni, na lastnih potencialih temelječ bolj trajnosten turistični razvoj.
Besedilo in fotografije
Peter Zajc, RRA Koroška
