Na sporočila, da se v Rožni dolini postavljajo parkomati, so se že odzvali v Četrtni skupnosti Rožnik. Podpredsednica Sveta Četrtne skupnosti Rožnik MOL, Živa Vidmar, je sklicala izredno sejo na kateri so obravnavali problematiko mirujočega prometa v Rožni dolini. V ČŠ Rožnik so mnenja, da se problemi rešujejo parcialno in ne celostno. Predvsem so mnenja, da se težave rešujejo šablonsko, pri čemer se ne upoštevajo specifike Rožne doline, ki po mnenju ČS ni običajna mestna soseska, prebivalci pa so za asfaltiranje plačevali tudi samoprispevek, kar je edini primer v mestu. Prav tako pa obravnava problematike naj ne bi v ničemer upoštevala, da je eden izmed glavnih povzročiteljev problema parkiranja študentsko naselje, ki povzroča kaos zlasti v popoldanskih, nočnih in jutranjih urah, pri čemer je promet oviran tudi na dovozih k individualnim hišam.

V zapisniku seje so zapisali, da je ČS Rožnik razpravljala samo o ureditvi mirujočega prometa v kareju Cesta 27. aprila, Škrabčeva, RD Cesta I in Cesta v Rožno dolino, tj. o vpeljavi enosmernih ulic zato, da se poveča število parkirnih mest, da pa o drugih ulicah oz. administrativnih karejih, kaj šele o postavitvi parkomatov svet ČS ni razpravljal. Zato se je podpredsednica Živa Vidmar odločila, da napiše pismo županu, v katerem je navedenih osem vprašanj. V ČŠ so prejeli odgovora iz Oddelka za gospodarske javne službe in promet ter iz službe za lokalno samoupravo: da bodo obvestila posredovana v teh dneh ter da bodo stanovalci dobili parkomate, ki bodo vključeni od 7. do 17. ure od ponedeljka do petka (možnost parkiranja skupaj 10 ur), ter da bodo dobili stanovalci s stalnim prebivališčem parkirne dovolilnice na podlagi Odloka o cestnoprometni ureditvi in plačila sorazmernega dela določene cene za letno dovolilnico.

Prebivalci Rožne doline niso proti parkomatom

V ČS Rožnik so na seji sklenil, da »Prebivalci Rožne doline niso proti parkomatom, vendar ne vidijo smisla v takem reševanju problemov mirujočega prometa, če se ne upošteva, da je to vilsko naselje z vrtovi, da je v sredi Študentsko naselje.« Študentsko naselje ima več kot 3000 prebivalcev, a samo 500 parkirišč.

Parcialnost in šablonskost v ČS Rožnik vidijo v pomanjkljivostih, ki jih ureditev samo s parkomati ne upošteva: »enosmerne ulice morajo imeti dvosmerne kolesarske steze, da morajo biti dohodi/izhodi oz. dovozi/izvozi do hiš neovirani in zaradi dostave izenačeni (kdo jih bo pozimi čistil?), da s parkomati ni rešeno zimsko in sezonsko čiščenje vseh mestnih cest, da vsaka hiša nima možnosti parkirati na svoji parceli, da časovna omejenost med 7. in 17. uro ne zagotavlja možnosti parkiranja prebivalcem itd.«

Prav tako se v ČS Rožnik ne strinjajo z načinom dodeljevanja dovolilnic, saj naj bi le to bilo v nesorazmerju z vložkom samoprispevka prebivalstva Rožne doline pri asfaltiranju cest, v nekaterih primerih pa tudi odstopu privatne lastnine – zemljišč – v korist javnim površinam. Prav tako pa same dovolilnice ne zagotavljajo parkiranja. Za to so sklenili, da morajo dovolilnice biti dodeljene individualno, odvisno od primera do primera. Dovolilnice pa naj bi bile zagotovljene tudi za najemnike in podnajemnike, zlasti podnajemnike študente.

Ureditev mora biti celostna in za celotno območje

Še ena težava, ki jo vidijo v ČS Rožna dolina, pa je postopnost urejanja mirujočega prometa. Po njihovem mnenju bo kaos še večji, »če ne bo enoten režim vpeljan po vsej Rožni dolini hkrati in ne danes tu, jutri tam!« Problem parkiranja študentov pa se lahko razširi tudi izven Rožne doline, recimo na Tehnološki park.