Bogdan Borčić je v Cankarjevem domu doslej razstavljal dvakrat: grafične liste daljnega leta 1997 na razstavi Ljubljanska grafična šola, s štirimi slikami večjega formata pa se je predstavil pred tremi leti, na skupinski razstavi najstarejših, še dejavnih slovenskih likovnih umetnikov z naslovom Pod bikovo glavo. Obsežnejše razstave slikarskih dal v prestolnici avtor ni predstavil že več kot dvajset let.

Razstavljena platna, nastala v zadnjem obdobju 2010–12, pomenijo premišljene znakovne kompozicije, ki so po Znakih in Vratih sedaj posvečene Stolom, v katerih nadaljuje meditacijo o strukturi slikovnega polja.

Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki in Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.

O avtorju

Bogdan Borčić sodi v najstarejšo generacijo slikarjev v Sloveniji, ki še vedno polno in hkrati povsem razbremenjeno ustvarjajo. Njegova življenjska in umetniška pot (r. 1926 v Ljubljani) je bila razgibana in vznemirljiva, vse od študijskih let prek trpke vojne izkušnje do povojnega razvijanja avtorske identitete.

Tako za svoje slikarsko kot grafično delo je Borčič prejel vse najvišje slovenske nagrade, nemalo tudi mednarodnih, vrsta samostojnih in skupinskih razstav pa je skorajda nepregledna. Živi in ustvarja v Slovenj Gradcu.