2. predavanje iz cikla »Ljubljana v ljudski kroniki«

Razgled s tako izjemnega razgledišča, kot je Ljubljanski grad, seže od Krima do Triglava, od Karavank do Kamniških planin, od obsavskih gora do dolenjskih gričev. Sredi Ljubljanskega polja pa najbolj mogočno stoji Šmarna gora – gora, ki jo je nekega davnega leta nametal velikan Hrust. Na vrhu Šmarne gore je taborska cerkvica. Iz njenega zvonika vsak dan zvoni poldan – ob pol dvanajstih! – v spomin na neki davni čudež. V smeri proti Medvodam nam pogled obstane na gori Jetrbenk, ki je dobila ime po zloglasnih roparskih vitezih Hertenberških, ki so na tej gori imeli svoj grad. Eden od gospodarjev sosednjega gradu – Smlednika pa je bil tako strasten kvartopirec, da ga je nekega dne odnesel hudič. Ob pogledu proti Trzinu in Kamniku nam stopijo v spomin rokovnjači, pa tudi nesrečna kamniška Veronika, ki se menda še danes kot kača plazi pod ruševinami malograjskega gradu. Dolina Save je doživela marsikaj, predvsem pa je Sava dajala kruh brodarjem, čolnarjem, mlinarjem, žagarjem, furmanom, krčmarjem in drugim. Ob pogledu proti jugu nas očara Ljubljansko barje s svojimi tisočerimi skrivnostmi. Mogočni mejnik barja je Krim, pod katerim menda še danes počiva zmaj, ki je dolga stoletja povzročal poplave na celotnem Ljubljanskem polju.

Predavateljica Dušica Kunaver, profesorica angleščine in ruščine, zbiralka slovenske ljudske dediščine in pisateljica, je o slovenskem ljudskem izročilu, o anglistiki, pedagogiki in alpinizmu napisala več kot sto knjig.

Cena vstopnice:

- odrasli: 3,00 €
- dijaki, študenti, upokojenci: 2,00 €

Prodaja vstopnic: