Starejši Makovci, Martin Gerbec, Julija Ipavec, Katarina Jerončič, Nejc Laščak in Jani Klančič, so pod režisersko taktirko Gorazda Jakominija uprizorili »inteligentno komedijo, kakršno redko vidimo na naših odrih«. Predstava ČRNO, BELO.!?^ (premiera v decembru in številne ponovitve), po motivih romantične drame »Zasebno življenje« avtorice Ulrike Syha, pripoveduje o odnosih v sodobnem duhu časa. Junaki živijo karieristično življenje, ljubezen je izgubljeni odmev, ki se na trenutke zatakne v tradicionalnem razumevanju odnosov med spoloma. Kljub »polnemu« življenju, človek ostaja »prazen« in seveda vse bolj išče iskreno ljubezen.

Mlajši Makovci v sestavi Domen Medvešček, Jakob Murovec, Anika Mugerli, Karin Lazar in Hana Gabrijelčič so se posvetili temi, ki jo dobro poznajo: današnji najstniki. Mladi večkrat slišijo, kako je bilo včasih vse drugače in celo, kako bi potrebovali stari način vzgoje. Prav ta motiv je bil osnova za predstavo (PRE)VZGOJA, pravi Jan Pirnat, ki je napisal besedilo zanjo, mentorica skupine Maja Nemec pa je tekst nekoliko preuredila in ga skupaj z igralci dopolnila z avtorskimi vložki. Premiero so imeli v aprilu. Želimo jim še veliko ponovitev!

»Zelo sem užival v vlogi norega direktorja, ki ima vse pod nadzorom in muči svoje stranke. Tudi soigralci in mentorica Maja so bili odlični, tako da mi je bilo v velik užitek.« Domen Medvešček

»Letošnja predstava je bila za nas kar velik izziv, saj je bila daljša od lanske in vsak se je moral vživeti v vlogo težavnega najstnika. Jaz sem igrala egoistko. Vloga se mi je na trenutke zdela zelo zahtevna, saj imam popolnoma drugačen karakter. Predstava je bila po mojem mnenju zanimiva, saj smo na duhovit način predstavili najstnike in probleme, s katerimi se spopadajo.« Hana Gabrijelčič

»Če nisi na Facebooku, ne obstajaš. V računalniški igri si prvak, v resnici pa sploh še nisi bil blizu igrišča. Prišli smo tako daleč, da že najmlajšim ponujajo tečaje za boljšo gibljivost (joga, pilates za dojenčke ipd.). Po drugi strani smo bombardirani s strani medijev, ki nam prodajajo življenjski slog. Zdi se, da bi bilo najbolje, da drugi živijo naše življenje. Z internetom smo postali ranljivi v smislu, da nič več ni sveto/zasebno. Nimamo več prostora za umik izpred soja žarometov. In mladi potrebujejo prostor, kjer si lahko oddahnejo od vseh pritiskov, ki si jih največkrat sami nalagajo.« Jan Pirnat