Daljša obdobja toplega in sušnega vremena v letošnjem letu ter prisotnost poškodovanih in oslabljenih iglavcev, ki so ostali v gozdovih po lanskem žledolomu, so dramatično povečali ogroženost slovenskih gozdov zaradi podlubnikov. Po najnovejših podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) se je v drugi polovici letošnjega junija močno povečalo število odkritih žarišč napada podlubnikov, kar je slaba napoved pred poletjem, ki je kritično glede obsega poškodb zaradi podlubnikov v gozdovih.

Škodo lahko namreč omejimo le s pravočasnim sanitarnim posekom napadenih iglavcev in tesnim sodelovanjem lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Na ZGS ugotavljamo, da mnogo lastnikov gozdov še posebej v takšnih razmerah ni kos izzivom, ki jih zahteva dobro gospodarjenje z gozdom in da ti lastniki gozdov škodijo sebi, sosedom, gozdu in drugim uporabnikom socialnih in ekoloških funkcij gozdov.

Višje temperature in manj padavin so pospešile razvoj podlubnikov na smreki, zato so se krošnje, ki so jih smrekovi lubadarji napadli v aprilu in maju 2015 obarvale rumeno do rjavo, iglice pa so začele odpadati. Pod skorjo teh dreves se razvija nova generacija lubadarjev, ki je sedaj večinoma v razvojni fazi ličink. V višjih predelih (nad približno 700 m nadmorske višine) so krošnje napadenih dreves praviloma še zelene in se bodo začele barvati v rjavo v naslednjih tednih.

S posekom s podlubniki napadenih dreves iglavcev lastniki gozdov ne smejo odlašati. Treba jih je posekati, spraviti iz gozda ter olupiti ali predelati preden se na njih razvije nova generacija podlubnikov. Rok za posek napadenih dreves je od 14 do 21 dni. Lastnikom gozdov ni treba čakati na označitev dreves za posek s strani ZGS in na izdajo odločbe o sanitarnem poseku, ampak lahko takoj pristopijo k poseku odkritih napadenih dreves v svojem gozdu, o tem pa morajo le obvestiti pristojnega revirnega gozdarja ZGS. Prvi znak napada je črvina, ki jo čistijo podlubniki iz svojih rovov in se nabira za luskami lubja ter okoli koreničnika drevesa.

ZGS izvaja intenziven nadzor v ogroženih gozdovih, tudi s pomočjo gozdarskega kadra z manj ogroženih območij in zaposlenih v okviru javnih del. Glede na razsežnost letošnjega problema podlubnikov učinkovito izvajanje varstva gozdov ni možno brez sodelovanja lastnikov gozdov. Zbrani podatki (2012–2015) kažejo, da 87 odstotkov novih žarišč napada podlubnikov v zasebnih gozdovih odkrijejo revirni gozdarji ZGS, le 13 odstotkov pa lastniki gozdov sami. Kljub temu, da jih lahko gospodarska škoda, ki jo napadi podlubnikov povzročajo, zelo prizadene, lastniki gozdov v povprečju premalokrat pregledajo svoje gozdove (v danih razmerah bi bilo to primerno storiti enkrat tedensko) in prepozno začnejo s sečnjo napadenih dreves.

Pozivamo vse lastnike gozdov, da redno in pogosto pregledujejo svoje gozdove, kjer so prisotni iglavci, in naj bodo pozorni na znake napada podlubnikov. O odkritih, s podlubniki napadenih drevesih naj obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja, se takoj lotijo poseka napadenih dreves in izvedejo vse varstvene ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja teh škodljivcev v gozdovih.

KE STRAŽA-PODTURN, Zavod za gozdove Slovenije