Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

delno oblačno
Dopoldne bo povečini oblačno, na jugovzhodu bodo sprva možne rahle padavine. Popoldne se bo delno razjasnilo. Več oblačnosti bo predvsem v južni in jugozahodni Sloveniji.
-2°C | 4°C
torek, 06.12.2016
-1°C | 6°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 4°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 7°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 3°C
Opozorila
Ponedeljek, 5.12.2016 ob 8h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
4°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Gospodarstvo Kmetijstvo

O volkovih, škodi na živini in kako jo ......


KMETIJSTVO

| |
27.11.2014      8:26
A A

O volkovih, škodi na živini in kako jo preprečiti


Po dveh napadih volkov na drobnico, ki sta se konec oktobra zgodila v okolici Borovnice (o tem je Naš časopis že na kratko poročal v prejšnji številki), se je začelo pojavljati kar nekaj vprašanj o volkovih in nevarnosti, ki jo predstavljajo. V zadnjih letih je v Sloveniji potekalo precej dejavnosti, v sklopu katerih smo se bolje seznanili s problematiko škode zaradi volkov v Sloveniji in preizkusili različne ukrepe za preprečevanje napadov volkov na živino. V prispevku povzemam glavne ugotovitve iz teh izkušenj, ki smo si jih pridobili v sodelovanju z rejci v Sloveniji.


Deli:

Škoda na drobnici – glavna težava sobivanja z volkovi

Tako kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji glavna težava pri upravljanju z volkovi škoda, ki jo ti plenilci povzročajo na domačih živalih, predvsem drobnici. V zadnjih letih smo letno našteli do 575 škodnih primerov, ki so jih povzročili volkovi, vrednost odškodnin, ki jih država izplačuje oškodovanim lastnikom, pa je segala tudi prek 300.000 evrov. Seveda pa zgolj denar rejcem pogosto ne more nadomestiti izgub. Želja vseh je, da te škode sploh ne bi bilo. To je bil eden izmed glavnih razlogov, da smo leta 2010 skupaj s partnerji začeli večji projekt na volkovih (Life projekt SloWolf), ki ga je v večjem delu sofinancirala Evropska unija.

Da bi bolje razumeli vzroke za pojav škode, so sodelavci iz Zavoda za gozdove Slovenije najprej natančno analizirali vse škodne primere, ki so se zgodili do takrat. Analiza je pokazala, da velik del vseh škod volkovi povzročijo le na manjšem številu (manj kot 10) pašnikov, medtem ko večina izmed več kot 1000 rejcev na območju istih volkov škod ni imela ali pa so se te pojavljale le izjemoma. To je bila ključna ugotovitev, na podlagi katere smo določili nadaljnje ukrepe za pomoč rejcem.
 

Kako učinkovito preprečiti škodo na drobnici?

Volka je bilo v Sloveniji prepovedano loviti od leta 1990, ko ga je zaščitila Lovska zveza Slovenije. Pozneje so upravljanje s to vrsto prevzele državne institucije in zaradi povečanja števila škodnih primerov so od leta 1999 začele spet odrejati odstrel volkov. Predvidevalo se je namreč, da se bo z odstrelom volkov škoda zmanjšala. Po več kot desetih letih odstrela volkov smo se s sodelavci iz zavoda za gozdove odločili preveriti, kako učinkovit je bil dejansko ta ukrep. Na presenečenje mnogih so podatki s terena pokazali, da ves ta odstrel ni imel prav nobenega učinka na pojavljanje škod v Sloveniji. Nato smo preverili še podatke iz drugih držav, kjer prav tako lovijo volkove, in ugotovili, da so tudi vse tuje raziskave pokazale, da odstrel ni učinkovit ukrep za zmanjševanje škode (razen seveda, če volkove povsem iztrebimo). V nekaterih državah so natančneje proučili, kaj se zgodi po odstrelu posameznega volka. Izkazalo se je, da volčji trop po odstrelu nekaterih njegovih članov postane manj učinkovit pri plenjenju divjadi (jelenjadi, divjega prašiča, srnjadi). Zaradi tega se preživeli člani tropa pogosteje preusmerijo na lažji plen. To pa je drobnica, če ta ni dovolj zaščitena. Tako pridemo do navideznega paradoksa, da se kljub odstrelu število napadov na domače živali ne zmanjša, ampak se včasih kratkoročno celo poveča. Podobno velja za primere, ko so odstranili celoten trop. Prazen teritorij namreč hitro zapolnijo mladi volkovi, ki pa so manj izkušeni in se zato raje preusmerijo na lažje ulovljivo drobnico kot pa na njihov naravni plen.

Ker smo spoznali, da z odstrelom ne bo mogoče učinkovito zmanjšati škode, smo se za pomoč rejcem odločili preveriti še druge načine, ki so se ponekod v tujini že izkazali za uspešne. Z evropskimi sredstvi smo nabavili kakovostne elektromreže višine 140 in 170 cm, s pašnim aparatom in sončnimi celicami, ter jih donirali rejcem drobnice. Vzporedno smo začeli vzgajati pastirske pse kot čuvaje živine. Pri tem smo se osredotočili na našo avtohtono pasmo, ki so jo v preteklosti uporabljali v ta namen, tj. kraškega ovčarja, ter hrvaško pasmo tornjak, s katero imajo precej dobrih izkušenj naši južni sosedi. Pri donacijah opreme in psov so imeli prednost tisti rejci, ki so imeli najpogosteje težave z volkovi.

Izboljšani ukrepi varovanja živine so se izkazali za zelo uspešne, saj so se pri rejcih, s katerimi smo sodelovali, škode takoj občutno zmanjšale. Na enem od večjih pašnikov na Notranjskem so se denimo pred letom 2011 dogajali redni napadi volkov na drobnico in samo za ta pašnik je bilo vsako leto izplačanih tudi 100.000 evrov odškodnin. Odkar se je v okviru projekta SloWolf tam postavila učinkovita ograja, škode zaradi volkov ni več, čeprav je teritorialni trop volkov tam še vedno prisoten. Še pomembnejše, škode se niso prestavile na katerega od sosednjih pašnikov, ampak so se volkovi ponovno osredotočili na plenjenje naravnega plena. S tem ne samo, da se je zmanjšala škoda, ampak ti volkovi zdaj spet v polni meri opravljajo svojo pomembno funkcijo v naravi. Tudi v splošnem so se v času projekta v Sloveniji škode bistveno zmanjšale – za kar 74 %! In to kljub temu, da je bila v istem času populacija volkov stabilna oziroma se je celo nekoliko povečala (glej graf).

Ko govorimo o teh ukrepih, pa je prav omeniti, da uporaba dodatne zaščite pomeni dodatno delo za lastnika živine. Zato bi bilo pravično, da bi v prihodnosti ti rejci dobili tudi pomoč države. Z vidika države je namreč takšen vložek več kot smiseln in ekonomsko upravičen. V zadnjih letih je na primer državna blagajna z razmeroma majhnim vložkom za ureditev 10 pašnikov prihranila že okoli pol milijona evrov davkoplačevalskega denarja, ki bi se sicer porabil za izplačila odškodnin.
 

Ali je volk nevaren človeku?

Mnogi ljudje smo pod vplivom raznih pravljic, pripovedi in hollywoodskih filmov, ki volkove pogosto prikazujejo kot krvoločne zverine, ki se rade lotijo tudi ljudi. Vendar, ali so volkovi v resnici nevarni človeku?

Stanje na terenu je precej drugačno od pripovedk. V Sloveniji namreč ni še niti enega potrjenega primera, da bi volk ubil ali vsaj poškodoval človeka. Pa čeprav vsako leto pride do kar nekaj srečanj med volkovi in ljudmi. To lahko potrdim tudi sam, iz lastnih izkušenj, saj sem se tekom dela na terenu že večkrat znašel sredi tropa volkov. Nekega dne sem se pod Vremščico celo nenamerno znašel v brlogu, le dva metra od alfa volkulje in njenih mladičev. Vendar enako kot v drugih podobnih primerih volkulja ni bila napadalna, temveč je celo začasno zapustila mladiče (pozneje, ko sem odšel, se je vrnila).

Ne glede na to pa je treba opozoriti, da so lahko v določenih okoliščinah volkovi vendarle nevarni tudi človeku. In sicer če zbolijo za steklino. Na srečo v Sloveniji do zdaj nismo zasledili takšnega primera, saj pri nas izvajamo preventivno cepljenje divjih živali. Je pa bila steklina vzrok za večino primerov napadov volkov na človeka v drugih državah. Ob tem pa velja omeniti še, da se volkovi lahko hranijo tudi z mrhovino. Na ta račun so v preteklosti že večkrat prišli na slab glas, ko so se hranili s trupli ljudi (npr. vojakov, padlih v vojni).

 

dr. Miha Krofel (Odd. za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani)





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Borovnica!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14
05.12.2016
Danes ni dogodkov.
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert

Bodite prvi pri oddaji mnenja.