Narodni muzej Slovenije je včeraj, 12. junija,  odkrili zgodbo najstarejšega do sedaj odkritega zlatega predmeta z ozemlja Slovenije. Našivek iz tanke zlate pločevine (datiran med 12. in 13. stoletjem pred našim štetjem), je del zakladne najdbe, ki so jo po naključju odkrili ob obali blejskega jezera pod Grajskim hribom. Našivek je izjemen, saj je najstarejši znan zlat predmet, najden na ozemlju Slovenije.

Mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije je dejala, da je

med več stotisoči muzejskih predmetov le nekaj takih, za katere lahko upravičeno trdimo, da so svetovnega pomena. Če govorimo o arheološki zbirki, so to pozlačeni kip emonskega meščana, situla z Vač in najstarejše glasbilo na svetu, neandertalčeva piščal iz jame Divje babe na Idrijskem,  tem predmetom pa se pridružuje nov, prav tako izjemen kos -  krhka zlata ploščica, naš najstarejši do danes najden zlati izdelek.

Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino Narodnega muzeja Slovenije je dejal, da je našivek izdelan iz tenke zlate pločevine,  usločeno ovalne oblike, 17 cm dolg in po celotni površini okrašen z vtisnjenimi koncentričnimi krožci, valovnicami in drobnimi vbodi. Ob stranskih robovih so se delno ohranile luknjice, ki nakazujejo, da je bil predmet prvotno pričvrščen, verjetno kot našivek na noši. Najdba je toliko pomembnejša zato, ker se zlato v bronasti dobi v Evropi pojavlja zelo redko, je sporočil predsednik Muzejskega društva Bled, Srečo Vernig.