Ljubljana - Na srečanju zbora "Vukove zadužbine", ki je v petek potekal v Ljubljani, so  sklenili, da bodo ob 160 letnici rojstva Mihajla Pupina, ki bo prihodnje leto, temu srbsko-ameriškemu fiziku, matematiku in elektrotehniku na Bledu postavili obeležje. Mihajlo Pupin je namreč leta 1921 postal častni občan Bleda, saj je na pariški mirovni konferenci leta 1919 dosegel, da so v mirovni pogodbi gorenjska območja Bohinja, Bleda, Radovljice, Jesenic ter vzhodne Julijske Alpe s Triglavom izvzeli iz italijanskega območja in jih vključili v državo Srbov, Hrvatov  in Slovencev.  

O tej  pomembni vlogi, ki jo je pri takratnem ameriškem predsedniku Thomasu Woodrowu Wilsonu  v dobro Slovenstva opravil Mihajlo Pupin, je na srečanju predaval zgodovinar dr. Božo Repe. Osrednji  govor je imel mag. Milan Lavrenčič, predsednik Zveze društev generala Maistra Slovenije. Vsebina njegovega nagovora se je nanašala na osvežitev in zagon slovenskega domoljubja, pa tudi na krepitev pravičnega sodelovanja med narodi. Z vso vnemo je podprl namero, da se pobuda Franca Ekarja, dana na svečanosti ob 230 letnici prvega slovenskega vzpona in osvojitve Triglava, namreč da se moramo Slovenci oddolžiti tudi Mihajlu Pupin, uresniči.

Knjižno delo o Mihajlu Pupinu "Od pastirja do svetovnega znanstvenika" je orisal dr. Vladimir Osobnik.  

Blejski župan Janez Fajfar je sporočil, da bo Pupin dobil spominsko obeležje na Bledu.

Na fotografiji: prvi pobudnik za postavitev obeležja Pupinu Franc Ekar, blejski župan Janez Fajfar in predsednik Zveze društev generala Maistra Slovenije, Milan Lovrenčič.