Medgeneracijsko učenje je bilo del naših dejavnosti že veliko pred letom 2013, ko smo ustanovili CMU. Že pred štirimi leti smo izdali priročnik za medgeneracijsko učenje Izobraževanje - most med generacijami. Takrat smo bili vključeni tudi v mednarodni projekt Tandems GO, ki je temeljil prav na medgeneracijskem učenju. Mladi so starejše učili računalništva, starejši pa so svoje življenjske zgodbe in izkušnje delili z mladimi. Dobre prakse želimo ohranjati in širiti v okolje, kjer delujemo.

V sredo, 19. novembra, je po vsej Sloveniji potekal Dan medgeneracijskega učenja, s katerim smo obeležili prvo leto delovanja CMU. Pripravili smo kar nekaj medgeneracijsko obarvanih dogodkov. Pod mentorstvom akademskega slikarja Petra Mignozzija in ob sodelovanju prostovoljk so stanovalci Doma starejših občanov ustvarjali risbe s svinčnikom. Na Šent-u je nastal prav zanimiv kolaž iz papirja, ki bo končno podobo dobil na naslednjem skupnem druženju že v tem tednu. V Centru starejših Pristan v Vipavi so mladi prostovoljci skupaj s starejšimi izdelovali novoletne voščilnice. Dnevu medgeneracijskega učenja so se priključili tudi v Mladinskem centru Hiša mladih. Člani fotografskega društva Veno Pilon pa so v Mercator Centru postavili na ogled razstavo fotografa Marka Makovca z naslovom Moje vrtnice. V Waldorfskem vrtcu Zlata ptica, ki deluje v vasi Ustje, so se učili tehnike polstenja. "Srce se ti ogreje, ko vidiš starše in otroke z roko v roki. Delajo in se sproti, brez besed učijo," pravi vzgojiteljica Urška Dugulin. Sicer pa so medgeneracijski dogodki v vrtcu postali kar stalnica: ličkali so že koruzo, kisali repo in obirali mandarine s sosedo Sandro. Vodja vrtca Darja Brecelj ugotavlja, da so sosedje polni starih vedenj, veščin, predvsem pa so tesno povezani s svojimi otroki, starši ... med katerimi se izročilo prenaša.

Prepričani smo, da smo dosegli glavni namen, da se različne generacije skupaj učijo, povezujejo in družijo. V zadnjem letu smo začeli ali razširili kar nekaj dejavnosti. Na široko smo odprli vrata učenju računalništva, za katerega je zelo velik interes zlasti pri starejših generacijah. Organizirali smo ustvarjalne delavnice, ki so prijetno povezale mlado in staro in prispevale k večjemu razumevanju in sprejemanju. Na prvi pogled se sicer zdi, da je razkorak med generacijami velik, ko pa pridejo skupaj, se zelo dobro razumejo. Zadovoljni so tako starejši kot mlajši, saj dobijo neko izkušnjo, ki je sicer morda ne bi.

Med načrti in izzivi, ki si jih postavljamo za naprej, je širjenje partnerske mreže in večje povezovanje s šolami in vrtci. Z vipavsko osnovno šolo se že dogovarjamo o študijskem krožku, ki bo povezal otroke, starše in stare starše. Tudi sicer si želimo, da bi se vzpostavila trajnejša delovanja in da bi lahko dejavnosti organizirali redno.

Eva Mermolja