Ponavadi je to enodnevni obisk enih slovenskih toplic, kjer resnično združimo prijetno s koristnim. Nekajurno kopanje in razvajanje v termalni vodi, kosilo, ogled okolice in znamenitosti kraja potem pa nadvse veseli in zadovoljni domov. Razidemo se kot se pač razidejo dobri sorodniki, ki se bodo zagotovo spet kmalu srečali. Želim si, da bi se v bodoče udeležilo teh izletov še več novih članov, ki jim prijateljstvo in dobra volja nekaj pomenita.

25. maja smo odšli v Maribor na vseslovensko športno srečanje društev diabetikov Slovenije. V dvorani Tabor se nas je nagnetlo kakih tisoč in več. Organizacija je bila tako dobra, da nihče od nas gostov ni občutil tiste množice. Z mestnim avtobusom so nas vozili po Mariboru in nam razkazali mestne znamenitosti. Zaključili smo na Lentu.

Nekateri so šli z gondolo na Pohorje in se tam gori nad Mariborom srečali z naravo in uživali ob pogledu na mesto, Dravo in njene mostove. Medtem sta dve naši članici v dvorani tekmovali v pikadu. Kos smo se zopet vsi sešli v Taboru, nas je čakalo izvrstno kosilo, ples in zabava.

Kar ne bi še šli domov. Toda tako pač je, da vse lepo hitro mine in smo jo mahnili proti naši Vipavski dolini.

Medalj res nismo dobili, smo pa s seboj odnesli osrečujoč spomin na ta dan, na Maribor in na prisrčne ljudi, ki nas skoraj vse povezuje skupna nadloga, ki se ji reče sladkorna bolezen.

Skupinska slika za spomin in hvala organizatorjem za njihov trud, da nam je bilo lepo.

Sonja Groznik, Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave, foto Joža Bratina