Kot slavnostni uvod v prireditev nas je najprej nagovoril g. župan. Potem smo se posvetili Franciju Grajšu,  našemu sokrajanu iz Klečeta, izjemnemu športniku, borcu v tajskem boksu, ki je na svoji poti nanizal osupljive športne dosežke.  Bil je večkratni državni prvak in reprezentant Slovenije v letih od 2005 do 2012. Na svetovnih prvenstvih v tajskem boksu je osvojil dve srebrni in eno bronasto medaljo, na evropskem prvenstvu srebrno, zlato medaljo pa na svetovnem pokalu v Iranu leta 2012. V tem letu je zmagal tudi na šovu ENFUSION 3 « The Trial of the Gladiators«. Ker je tu v eni noči premagal borca številka 1 in 2 na svetovni profesionalni lestvici, je tako postal tudi najboljši borec za kategorijo do 85 kg v K-1 za leto 2012.  

Na prireditev smo povabili tudi častne goste, ki so tesno povezani  s Francijevo športno potjo: Iztoka Vorkapića, ki  je bil dolgoletni Francijev trener, Mirka Vorkapića, prijatelja in kolega iz kluba, ter Mateja Dremelja, Francijevega kondicijskega trenerja in soustanovitelja kluba Nak Muay v Ivančni Gorici.  Ker se g. Iztok Vorkapić zaradi priprav na svetovno prvenstvo ni mogel udeležiti prireditve, smo zaprosili Mirka Vorkapića, njegovega sina, da nam na kratko predstavi tajski boks. Mirko nas je presenetil in naredil več kot to. Vse nas je ganil z barvitim pripovedovanjem o tem, kako je Franci prišel v kljub, o trdem delu na treningih, o zmagah in globokem prijateljstvu, ki se je stkalo v vseh teh letih s čvrstim suhokranjskim velikanom, kakor je Francija poimenoval Mirko. Potem slikovitem uvodi pa smo radovedno prisluhnili še Francijevi zgodbi, ki se je začela razpletati ob vprašanjih Simona Iskre, fotografijah in posnetkih s tekem.

 Franci je v drugem razredu začel trenirati karate. V osnovni šoli se je aktivno posvečal še drugim dejavnostim: gimnastiki, atletiki, odbojki, plesnim vajam in dramskemu krožku. Življenje pa sem mu je popolnoma spremenilo, ko se je v drugem letniku srednje šole  vključil v Akademijo Tajskega boksa Scorpion Gym v Novem mestu. Akademija je prava valilnica talentov, borcev, ki že vrsto let osvajajo odličja in naslove na svetovnih, evropskih prvenstvih, pokalih in raznih drugih promocijskih prireditvah. Režim treningov in tekem je trd in zahteven, številni fantje, čeprav talentirani, so prišli in odšli, nekateri so blesteli na treningih, manj na tekmah, a za Francija se je izkazalo, da je iz pravega  šampionskega testa. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 je osvojil  prvo srebrno medaljo. Kot novinec z le osmimi predhodnimi boji je premagoval izkušenejše borce in presenetil celo trenerja. Potem so se z leti njegovi uspehi le še vrstili. S pronicljivimi vprašanji Simona Iskre smo več izvedeli tudi o  pomembnem in posebnemu odnosu trener športnik, kako je, ko je težko, in kako je, če te ustavijo poškodbe. Zanimivo je, da so Francija pri pomembnih borbah ustavile ravno poškodbe, a padec s strehe, ker je po poklicu tesar, mu je čudežno pomagal  pri težavi z ramo, zaradi katere je celo prekinil kariero. Ker je Franci želel ohraniti stik s športom tudi v prihodnosti, je pred devetimi leti s prijateljem Matejem Dremljem ustanovil klub Nak Muay v Ivančni Gorici. Tako se sedaj že nekaj let preizkuša tudi kot trener.

Izkazalo se je, da je Franci duhovit in zanimiv pripovedovalec. Obiskovalci so bili navdušeni. Čeprav je prireditev trajala uro in pol, bi ga še poslušali. Preživeli smo res prijeten večer, kjer smo lahko pokukali v življenje šampiona iz Klečeta. Prireditev pa je bila tudi priložnost, da smo primerno slavnostno počastili in se Franciju Grajšu tudi javno zahvalili za njegove dosežke.

 »Hvala, Franci, ponosni smo nate!«

Maja Papež Iskra