Vasica Hrvoji v odročnem zaledju slovenske Istre je kot mnoge druge istrske vasi na pol porušena in skoraj zapuščena. V tem okolju, obdanem z gozdom, ki je v zadnjih 40 letih zarasel nekoč obdelane terase in pašnike, so Gozdna šola Hosta in ustvarjalci društva Sončni grič s podporo Andragoškega centra Slovenije in Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport v 7 srečanjih študijskega krožka raziskovali pojem sonaravnosti.

(So)naravnost prežema človeka ali pa ga ne. Biti sonaraven pomeni biti naraven v prvi vrsti. Človek, ki vse življenje preživi v betonskih zgradbah, ki je izpostavljen mehanskemu sevanju, ki sprejema znanja nepovezana z resničnostjo narave in ki uživa tovarniško ubito hrano ne more niti slutiti svoje naravnosti. Podružbljeni človek si lahko le misli, kaj pomeni biti naraven, vedeti pa tega nikakor ne more. Biti pionir sonaravnosti terja resnično predanost, neskončno potrpežljivost do rigidnosti družbenega sistema in ljudi ter osebno odličnost, ki zmore ostajati duhovno prožna in obdržati zanos.

Sonaravnost je nekakšen eter prebujene iskrenosti do najintimnejšega, ki se hrani z drobnimi življenjskimi lepotami in razdajanjem iz teh lepot, ne potrebuje nikakršnega hrupnega in bombastičnega tehnološkega balasta, visokoletečih intelektualnih osvajanj in čustvenih dram, da se počuti izpolnjeno. Naraven človek je samodejno sonaraven. Učiti podružbljenega človeka sonaravnosti je torej popoln nesmisel.

Preberi celoten prispevek Naravnost je iskrenost, Sonaravnost v praksi, fotogalerija