V dolini reke Reke so v preteklosti postavili številne mline z jezovi. Mlinske naprave in zgradbe je pogosto podirala visoka voda, nazadnje pa so mline opustili. V to globoko dolino smo se spustili pod ruševinami gradu Školj in pot nadaljevali po bregu reke Reke do vasi Betanja, kjer smo se povzpeli do razglednika nad Malo dolino. Pot nas je vodila naprej skozi vas Škocjan, ki je z dveh strani obdan s prepadnimi stenami, na položni strani pa je zaščiten s kamnitim obzidjem. V vasi stoji cerkev sv. Kancijana, na vaškem trgu pa star vodnjak. Na koncu vasi smo se ustavili pri breznu Okroglica. Mimo še dveh kalov smo nadaljevali pot do razgledišča nad Veliko dolino, kjer smo zaobjeli pogled na obe veliki udornici. Malo in Veliko dolino obdaja kar pet km visokih sten, ki nudijo življenjski prostor raznovrstnim rastlinam in živalim. Nad jamo, iz katere pozimi pod stropom izhaja topel zrak, uspevajo mediteranske rastline, na dnu dolin, v katerih je vedno hladno, pa rastejo alpske rastline. V teh krajih so našli tudi sledi bivanja človeka od kamene dobe naprej. Z razgledom z Štefanijinega razgledišča smo se poslovili od čudovite narave Škocjanskega parka.
Fameljski kal, dragocen vodni vir tudi za številne vodne rastline in živali
Od gradu Školj so ostale le ruševine, ki jih prerašča bršljan
Na robu soteske reke Reke
Po strmi stezi smo se spustili k reki
Na bregu se vije steza, ki je ob visoki vodi poplavljena
V steno vsekana pot, ki je vodila do mlinov
Med številnimi zvončki se najde tudi kak posebnež
Škocjan je dobil ime po svetniku sv. Kancijanu, kateremu je posvečena cerkev
Na robu vas je sto metrov globoko brezno Okroglica
Na robu soteske reke Reke
Po strmi stezi smo se spustili k reki
Na bregu se vije steza, ki je ob visoki vodi poplavljena
V steno vsekana pot, ki je vodila do mlinov
Med številnimi zvončki se najde tudi kak posebnež
Škocjan je dobil ime po svetniku sv. Kancijanu, kateremu je posvečena cerkev
Na robu vas je sto metrov globoko brezno Okroglica
Zapisala: Marija Levstik
Fotografije: Sonja Zalar Bizjak