V soboto, 15. februarja 2020, smo se okoli pol osmih odpravili z Vrhnike. Po približno eni uri vožnje smo se ustavili v Bohinju, kjer smo dopolnili svoje zaloge hrane. Po opravljenih nakupih smo se odpravili do izhodišča – okrepčevalnice Savica, kjer smo del prtljage naložili na žičnico. Okoli desete ure smo se peš odpravili proti svojemu cilju – Komni. Čez približno tri ure hoje smo končno prispeli do Koče na Komni, kjer smo se ustavili in se okrepčali. Pobrali smo svojo prtljago, ki jo je pripeljala žičnica, in se po pretežno ravni poti odpravili proti koči pod Bogatinom, kjer smo imeli prenočišča.
Drugi dan, 16. februarja, smo se ob desetih odpravili proti Triglavskim jezerom. Sončno in toplo vreme nam je povzročalo malo težav s stopljenim snegom, a smo živi in zdravi ter brez (večjih) poškodb prišli do zaprte koče. Zaradi snega nismo mogli uživati v razgledu na jezera, saj so bila zaledenela, smo pa zato lahko občudovali oslepljujoče čudovito zasneženo pokrajino celo pot tja in nazaj. Po 3-urni hoji nazaj smo na smrt utrujeni prispeli do koče pod Bogatinom, kjer smo si za pozno kosilo pripravili govejo juho. Po kosilu so nekateri šli spat, drugi so pomili posodo, ostali pa so odigrali kakšno partijo enke.
Tretji dan, 17. februarja, se je zaradi slabega vremena večina odločila ostati doma, najpogumnejši pa so se kljub slabi vidljivosti in vetru odpravili na Bogatinsko sedlo. Po povratku jih je v koči pričakala topla jota. Da bi nadoknadili za dan, preživet v koči, smo se vsi skupaj odpravili na kratek sprehod do koče na Komni, kjer so nam postregli s slastnimi palačinkami. Okoli desete ure smo se vrnili nazaj in se pogostili s pečenim krompirjem, burekom in štrudlom, ki sta ga pripravila Andrej in Tomaž.
Četrti dan, 18. februarja, smo pospravili kočo, pomili posodo in spakirali prtljago. Okoli dvanajste ure smo se odpravili v dolino, ker pa je bila pot ponekod zaledenela, smo si obuli dereze. Pri Okrepčevalnici Savica, kjer smo imeli parkirane avtomobile, smo se poslovili in odšli vsak po svoje.
Zapisali: Tia Seljak in Boža Moritoki Škof
Fotografija: MOPD Vrhnika