Na majski pohod smo se Svizci odpeljali proti Ajdovščini. Jutro je bilo sivo in hladno, nebo pa precej oblačno. Na Colu nas je pričakalo lepo sončno, a malce vetrovno vreme. Naš cilj je bila naravoslovna učna pot ob Hublju.
Pot smo pričeli v športnem parku Pale. Lepo urejena pot se je počasi vzpenjala ob reki navzgor. Tla v spodnjem delu struge reke Hubelj so flišna in vlažna, kasneje pa preidejo v apnenčasta in suha. Značilen predstavnik vlažnih tal je beli gaber, tu imajo ugodne pogoje za rast še druge drevesne vrste: divja češnja, maklen ali poljski javor, kostanj in robinija (neprava akacija). Ob poti smo opazili skalovje iz pobočne breče. To je posebna oblika apnenca, ki je nastala iz razpadlih kosov apnenca, ki se je s ponovnim strjevanjem oblikoval v manj kompaktno obliko.
Reka Hubelj je 5 km dolga reka, ki izvira pod strmim pobočjem Trnovskega gozda. Voda lahko bruha iz več lukenj na različnih višinah in v mogočnih slapovih pada v strugo. Reka nikoli ne presahne in ima celo leto stalno temperaturo 7 do 8 stopinj Celzija. Rimljani so jo zato imenovali Fluvium frigidum - Mrzla reka. Reka ima hudourniški značaj in prebivalci so že pred več sto leti izkoriščali njeno moč. Ob reki so postavili fužine, kovačije, žage, mline, elektrarne, predilnice in kasneje tudi obrtne delavnice. Mnoge od teh so postale tehnična dediščina preteklosti. Iz nekaterih so se razvila znana podjetja: Lipa Ajdovščina, Mlinotest, Tekstina in Fructal. Ker je voda čista in pitna, danes Hubelj oskrbuje s pitno vodo Vipavsko dolino, Goriško in Kras.
Lipovec – prvo drevo na Učni poti Hubelj
Ustavili smo se ob razgaljenem pobočju iz fliša
Reka Hubelj je imela nizek vodostaj, padavine so se očitno izognile Primorski
Požirek vode pri izviru na stiku fliša in apnenca
Pot smo nadaljevali skozi toploljuben gozd črnega gabra z obilico ruja v podrasti
Vreme se je zjasnilo in sonce je obsijalo ozelenela pobočja
Svizci na Školu, v ozadju je Čaven
Pogled z roba na Pale, Ajdovščino in Vipavsko dolino
Reka Hubelj je imela nizek vodostaj, padavine so se očitno izognile Primorski
Požirek vode pri izviru na stiku fliša in apnenca
Pot smo nadaljevali skozi toploljuben gozd črnega gabra z obilico ruja v podrasti
Vreme se je zjasnilo in sonce je obsijalo ozelenela pobočja
Svizci na Školu, v ozadju je Čaven
Pogled z roba na Pale, Ajdovščino in Vipavsko dolino
Pot smo nadaljevali do suhega kraškega travnika na Školu. Tu je čisto drugačen svet, izpostavljen burji in poletni vročini. Tla so plitka in suha in rastline so prilagojene skromnim življenjskim pogojem. Tu rastejo črni gaber, mali jesen, puhasti hrast, črni bor, ruj, skalna krhlika in mokovec. Z roba male planote se nam je odprl pogled na Ajdovščino, Vipavsko dolino, Vipavska Brda, pobočja Čavna in Nanosa. Po krajši hoji smo se spustili nazaj na našo izhodiščno točko. Veseli smo se vrnili domov, ker smo spet spoznali še en košček naše neokrnjene narave.
Zapisala: Majda in Franci Kavčič, Logatec
Fotografije: Sonja Zalar Bizjak