na t. i. »črni petek« v veliko trgovino, ki ji rečemo Gozd. V gozdu smo tokrat skupaj z našima gozdarjema našli veliko zanimivega, lepega in uporabnega. Najprej smo se odpravili k velikemu štoru, ki smo ga našli že zadnjič. Gozdar nam je pokazal sprej, s katerim označuje drevesa, ki se jih lahko poseka. Vendar tokrat nismo označili dreves, ampak smo se malo pozabavali s štorom. Padale so ideje, kaj bi to lahko bilo: jež, divji pujs, medved ... V bližini našega gozdnega prijatelja se je skrival tudi močerad. Opazovali smo njegove lepe rumene pike, potem pa se nam je skril. V trgovini Gozd smo našli tudi veliko možnosti za ustvarjanje, kar je letošnjim škratkom zelo dobro uspevalo. Nastala je velika rožica, ki je imela v cvetu veliko kostanjevih listov in ježic. Nastal je tudi gospod Štor, ki nas bo razveseljeval tudi na naslednjih srečanjih v gozdu. Ni pa bilo dovolj, da bi imel samo oči in usta, škratkinje so mu dodale še obrvi in frizuro. Z ustvarjanjem s pomočjo gozdnih plodov smo si najbolj razvajali oči in občudovali lepoto gozda. Naslednji izziv pa nam je odvzel vid. Krepili smo si druge čute: tip, vonj in sluh. V naših možganih pa so nam nastajale slike, ki jih nismo videli. Ali je to smreka, bukev? Kaj poka in šumi pod našimi nogami? Kaj nas boža po rokah? Ker čas v gozdu hitro teče, smo se odpravili nazaj. Na poti iz gozda pa smo postali »račke« in se preizkusili v hoji na A. 

Brigita in Nives