Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih ali pravnih oseb, ki se združujejo zaradi skupnih interesov. Je pravna oseba, ki pravno osebnost dobi z vpisom v register društev. Kot pravna oseba je društvo umetna tvorba, zato zakon določa načine tako za pridobitev kot tudi prenehanje pravne osebnosti. Enostavno povedano, zakon določa postopek "rojstva" in "smrti" te umetne tvorbe.

Društvo najpogosteje preneha delovati po volji njegovih članov, lahko pa preneha tudi s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja, po samem zakonu, s spojitvijo z drugimi društvi ali s pripojitvijo k drugemu društvu.

Včasih se zgodi, da člani nekega društva spoznajo, da jim je zmanjkalo »goriva« in da časa, interesa ter denarja za vodenje društva enostavno ni več. V takšnih primerih člani društva skupaj sprejmejo odločitev, da je najbolje, če društvo preneha delovati.

Kaj je potrebno oziroma kaj mora storiti zastopnik ali od njega pooblaščena oseba za zaprtje društva?

Društvo tako lahko preneha po volji članov, če zbor članov v skladu s svojim temeljnim aktom sprejme sklep o prenehanju društva. V sklepu mora društvo določiti drugo društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (ni pa mogoče premoženja društva prenesti na politično stranko). Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa se prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev.

O sklepu prenehanja društva mora zastopnik društva obvestiti krajevno pristojno upravno enoto v 30 dneh in zahtevati izbris društva iz registra društev. Izpolnjen obrazec (dostopen na spletnih straneh eUprava) zastopnik društva dostavi upravni enoti, na območju katere ima društvo sedež.

Vlogi za izbris društva je na upravni enoti potrebno priložiti, poleg plačila upravne takse v višini 22,60 evra, še:

• zapisnik zbora članov društva, na katerem je bil sprejet sklep o prenehanju društva in določen prevzemnik premoženja društva (ime drugega društva, zavoda, ustanove ali druge nepridobitne pravne osebe s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva);
• poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega je razviden obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu in način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja.

Društvo lahko preneha tudi, če je trajnejše nelikvidno ali postane dolgoročno plačilno nesposobno. V tem primeru se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo insolventnost ali prisilno prenehanje. Pred začetkom stečajnega postopka lahko društvo upnikom predlaga sklenitev prisilne poravnave.

Društvo preneha po samem zakonu, če dejansko preneha delovati oz. če je bilo v razdobju petih let dvakrat pravnomočno kaznovano za prekršek po Zakonu o društvih (če premoženje društva deli med člane oziroma presežka prihodkov nad odhodki ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu). Prenehanje društva ugotovi krajevno pristojna upravna enota z odločbo.

Zakon o društvih med drugim določa, da ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni. Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička, ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, prav tako ni dovoljeno delovanje takšnega društva. Društvu, ki izvaja prej navedene dejavnosti, se delovanje s sodno odločbo prepove. Tožbo za prenehanje delovanja društva lahko skladno z Zakonom o društvih vloži le državni tožilec, saj je preprečevanje uresničevanja nedovoljenih namenov, ciljev ali dejavnosti društva v javnem interesu. Tožbo torej lahko vloži le organ, ki ima zakonsko podeljeno pooblastilo za ščitenje takega interesa.

V vseh prej naštetih primerih krajevno pristojna upravna enota dokončno izbriše društvo iz registra društev na podlagi pravnomočne odločbe. Upravna enota pred tem objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje državnih organov, lahko pa tudi na drug običajen način, v objavi pa mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva, v roku 30 dni od dneva objave, sicer bo izdana odločba o izbrisu iz registra društva. Zadnja naloga zastopnika društva v postopku zapiranja društva je, da ukine transakcijski račun društva.

Vse navedbe se smiselno uporabljajo tudi za izbris zveze društev.

Kot je že navedeno zgoraj, društvo lahko preneha tudi s spojitvijo z drugimi društvi ali s pripojitvijo k drugemu društvu. Društvo, ki je prenehalo zaradi spojitve ali pripojitve, se iz registra društev izbriše na podlagi odločbe o registraciji novega društva oziroma odločbe o registraciji pripojitve društva.

V nadaljevanju smo zapisali še odgovore na določene dileme, ki se pojavljajo pri izbrisu društva.

Kaj mora storiti zastopnik društva, da bo vloga za izbris pravilna, če društvo nima več članov?

Če društvo nima članov in če sklic občnega zbora, ki bi sprejel sklep o prenehanju delovanja društva, ni mogoč, je potrebno na pristojno upravno enoto nasloviti izjavo o tem. Upravna enota bo po uradni dolžnosti začela voditi postopek ugotavljanja delovanja društva in po zbranih dokazih društvo po uradni dolžnosti izbrisala iz registra društev.

Kaj se zgodi v primeru prenehanja delovanja društva z morebitnimi dolgovi? Kdo je v primeru takega društva odgovoren?

Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, solidarno pa za obveznosti društva odgovarjajo tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Če odgovorne osebe oškodujejo društvo, so le-te odgovorne za oškodovanje z vsem svojim premoženjem, in sicer do višine povzročene škode.

Za konec

Prenehanje delovanja društva je postopek, ki zahteva premišljeno odločitev in dobro izvedbo. Pomembno je, da se pri tem dosledno upoštevajo zakonodaja, etična načela ter skrb za premoženje in zapuščino društva. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da vsak zaključek pomeni tudi nov začetek. Izkušnje, pridobljene skozi delovanje društva, so lahko dragocena popotnica za prihodnje izzive in projekte.

Simona Stanter

načelnica