Zveza združuje šest prostovoljnih društev, ki skupaj štejejo 1355 članov, na Dobrni 352 članov, na Frankolovem 170 članov, v Lembergu 129 članov, v Novi Cerkvi 269 članov, v Socki 167 članov in v Vojniku 268. Gasilci poleg osnovnega poslanstva, ki zajema varovanje ter reševanje premoženja in ljudi, skrbijo tudi za kadrovsko izpolnjevanje in vključevanje mladih. Skrbijo za vzgojo za sodelovanje in promocijo prostovoljnega in humanitarnega dela. Njihovi dosežki na raznih državnih, evropskih in tudi svetovnih tekmovanjih so neprecenljivi. Izjemno aktivno pa je bila Gasilska zveza Vojnik – Dobrna vključena tudi v pripravo in izvedbo Gasilske olimpijade, ki je bila leta 2022 v Celju. Gasilska zveza Vojnik –Dobrna (prej del GZ Celje) je bila kot stota zveza v Sloveniji ustanovljena leta 1999. »To je bil zgodovinski dogodek. Sedaj ugotavljamo, da je bila to modra odločitev. Spoznali smo, da nam je ta majhnost v primerjavi s prejšnjo velikostjo zveze dala priložnost, da so se tudi manjša društva lahko razvijala in smo postali ena velika družina,« je povedal predsednik zveze Ivan Jezernik. Razvoj manjših društev je veliko doprinesel tudi k skupni rasti zveze. Ob nastanku so bili prvi, ki so na mesto predsednika zveze postavili kar župana, takrat Bena Podergajsa.

Vsak je pomemben člen

Jezernik je povedal, da je visoko priznanje občine poseben izziv za delo v prihodnje in zahvala za sedanje delo: »Hvaležen sem, da so spoznali in ovrednotili naše delo na tak način. Predvsem nam veliko pomeni, da lahko skupaj v sožitju z občino sodelujemo pri projektih nabave tehnike.« V zadnjem neurju so se še posebej izkazali s svojo požrtvovalnostjo. V času od 13. julija do 6. avgusta so imeli kar 578 intervencij. Pokazalo se je, kako je pomembno, da v zvezi ohranjajo izobraževanje na visokem nivoju in da so ves čas v stiku s trendi in razvojem nove opreme. Vsak operativni gasilec mora preko 150-urnega celovitega programa, kar je izjemnega pomena, da pridobi znanje, ki je temelj za nadaljnje delo. Po izobraževanju pridobijo čin, seveda pa se delo takrat šele začne. Pridobivanje izkušenj je bistvenega pomena. »Ponosni smo, da vzgajamo z lastnimi inštruktorji in imamo zelo dober kader. Starejši predajajo znanje preko izkušenj, preko mladih pa pridobivamo nova znanja,« je povedal Jezernik in dodal, da prav o novih tehnologijah in trendih gašenja in reševanja načrtujejo tudi dodatno izobraževanje za gasilce z večletnim stažem. Poleti se je izkazala pomembnost številčnosti. »Po terenu sem kdaj slišal, da saj ne rabimo manjših društev. Sedaj se je izkazalo, da je takrat, ko pride do tako velike akcije, pomembna prav vsaka roka, predvsem pa je pomembno znanje,« je poudaril Jezernik.

Ko se poklic in poslanstvo združita

Ob prvem neurju je bilo potrebno ubrati drugačno pot kot po navadi, vključiti je bilo potrebno izkušnje. S štabnim vodenjem so organizirali delo, vključili več kot 200 operativnih gasilcev v zvezi. S pomočjo dronov so ugotovili dejansko škodo in videli, da vsi prizadeti niso prijavili škode, ampak so se popravil lotili sami s pomočjo sosedov. S posebnimi ekipami so še bolj podrobno preverili stanje in predvideli, kakšno tehniko bodo potrebovali. Veliko gasilcev ni moglo priti na intervencijo, ker so bile ceste neprevozne. Tako so vpoklicali tudi pomoč iz regije, da so lahko razbremenili svoje člane, ki so si morali odpočiti ali pa urediti škodo na svojih domovih. »Pri odstranjevanju posledic smo ugotovili, da smo gasilci v svojem sestavu zelo močni, ker imamo toliko različnih obrtniških znanj,« je pojasnil Jezernik in povedal, da so tako lahko gasilskemu znanju dodali znanje krovstva ali gradbeništva.

Ko nič druga ni pomembno

Velika spodbuda je bil obisk predsednice države Nataše Pirc Musar. »Bil sem presenečen, saj nisem doživel, da bi se kateri od predsednikov sam aktiviral. S svojimi vzpodbudnimi besedami je dala dodatno energijo in moč in nas tudi vprašala, kaj potrebujemo,« je povedal predsednik zveze. Ko so 4. avgusta Slovenijo prizadele strahovite poplave, so bili v zvezi že navajeni velikih vod. Čeprav so bili naši gasilci od 13. julija praktično ves čas v pogonu, so šli takoj na pomoč v najbolj prizadeta območja. Ti mladi junaki, kot jih je poimenoval Jezernik, niso razmišljali, da so utrujeni. Kaj je tisto, kar gasilce žene, da imajo v sebi to zagnanost in predanost pomagati sočloveku? »Veliko tega mora imeti človek v sebi, težko se je to naučiti. Ko se zgodi tak dogodek, se v človeku zbudi nekaj, zaradi česar ne obstaja nič drugega. Tudi sam sem v mladosti tako deloval. Človek to pridobi preko vzgoje ali ima to že v sebi« je pojasnil Jezernik. Po procesu gasilskega izobraževanja od otroštva naprej majhen odstotek članov ostane aktiven v gasilstvu, pri drugih vmes posežejo druge življenjske izkušnje, ustvarijo si družine ali se najdejo v drugih poklicih. Jezernik poudarja tudi izkušnje, da se v gasilstvu najdejo tudi starejši odrasli, ki se jim pridružijo in delijo njihovo poslanstvo.

Veliki koraki za skupno dobro

Leto se je začelo z nakupom težke tehnike. V GZ Vojnik – Dobrna imajo tri velika gasilska vozila, vsako v vrednosti 300 tisoč evrov in več, kar je zanje velik zalogaj, čeprav pomaga tudi občina. Se je pa že leta 2019 porodila tudi ideja o regijskem poligonu za vse oblike gašenja in reševanja, ki bi tudi vseboval stolp in območje za ravnanje z nevarnimi tekočinami. »Trenutno je v pripravi prostorski načrt za lokacijo v Višnji vasi. Prostor si je že ogledala pristojna komisija in tudi iz države so dali zeleno luč za izvedbo. Projektu gre naproti tudi Gasilska zveza Slovenije, saj je Uprava za zaščito in reševanje sofinancer projekta. Kot dodana vrednost bi imeli tudi atletsko stezo, ki se jih širom po regiji poslužujemo že zdaj. Največja pridobitev je izgradnja novega gasilskega doma za PGD Vojnik v neposredni bližini,« je pojasnil Jezernik. Izkušnje kažejo, da je bližina gasilskega doma poligonu velik plus, saj potrebujejo prostor za dodatno opremo za izvajanje veščin. Nov dom bi bil pridobitev tudi za vojniško društvo, saj ima na sedanji lokaciji v jedru kraja kar težak izvoz vozil. V zvezi so ponosni tudi na evropski projekt iz leta 2015, ko so skupaj s pobratenim društvom s Prezida na Hrvaškem pridobili finančna sredstva. Hrvati so dokončali gasilski dom, naši pa so z zaščitnimi oblekami in rekviziti za veščine opremili pionirje. Sami so bili pionirji v razvijanju programa za pomoč gasilcem s posttravmatskim stresom po hujših nesrečah. Nacionalna gasilska zveza je program še razvila in ustanovila skupino strokovnjakov, ki opravljajo razbremenilne pogovore z gasilci. Jezernik je poudaril, da je bilo potrebno ta projekt razviti, saj se prej še niso zavedali, kako je ta tema pomembna. Ko gasilci niso opremljeni samo s fizično opremo, ampak imajo na voljo tudi psihološko pomoč pri težavah, ki pridejo z njihovim delom, lahko laže in učinkoviteje pomagajo vsem nam.

Tekst: Klara Podergajs

Foto: Matjaž Jambriško