Ni tako zelo dolgo nazaj, ko smo se v Vojniku lahko bahali z balonarskim festivalom. Dvakrat dnevno so »šli gor«, kot pravijo poletu, zvečer pa so na tleh z baloni pripravili edinstveno žarjenje balonov, tako imenovani night glow. Teh čudovitih pogledov žal ni več. Razlog je povsem tehnični – vojniška igrišča so morala dobiti žičnato ograjo, ta pa je, kot za vsak balon, tudi za velike balone nevarna. V zadnjih letih družno letijo le še v čast mestni občini Celje ob njenem občinskem prazniku.

Se pa zato Dušan in sin Jernej, ki se po ljubezni do balonov enakovredno kosa z očetom, z veseljem udeležujeta festivalov v tujini. Od največjega festivala v zvezni državi Nova Mehika v mestu Albuquerque, kjer je tudi do 550 balonov istočasno v zraku, do kakšnih manjših festivalov na Kitajskem, v Afriki in Kanadi, od koder Jerneja nekaj časa skorajda sploh izpustili niso, tako zelo jim je prišel izkušen pilot prav. Kot opažata, je v Sloveniji po usodni nesreči popularnost balonov nekoliko zatonila, predvsem zaradi birokracije, ki je po nesreči uvedla prestroge predpise. Ne glede na to sama še vedno najraje od vsega letita.

Skoraj »letalski abrahamovec«

Prihodnje leto bo 20 let, odkar se Dušan ukvarja z balonarstvom, in že kar 50 let, odkar se je zaljubil v »aviacijo«. »O tem sem vedno sanjal. Leteti sem začel z jadralnimi letali v Levcu leta 1967. Ko se je leta 1968 zgodila tragična nesreča z motornim letalom, me je malo 'zabremzalo',« pripoveduje. A le do vojske, kjer je kot aviomehanik vzdrževal vojaška letala. Ko si je po vrnitvi življenje postavil na samostojne temelje, si je kupil motornega zmaja. »Junija leta 1997 sem v gostinskem lokalu slišal, kako je pri sosednji mizi nekdo nekaj razlagal o letalstvu in omenil, da leti tudi z balonom. Stvar me je začela zanimati in kmalu sem z njim šel na balonarski festival na Ptuj. Ker je veter močno pihal, od poleta ni bilo nič. Ampak vseeno sem si tisti dan rekel, da bom organiziral Balonarski klub Vojnik. Bil sem sicer še brez znanja, imel pa sem strašansko voljo. Cele noči sem sanjal o tem. Meseca avgusta istega leta sem si kupil star balon in z njim jeseni že delal na obrtnem sejmu,« o začetkih pripoveduje Dušan. Jernej mu je bil tik za petami. Kot šestošolec je že poslušal predavanja, takoj, ko je bilo to mogoče, je naredil tudi izpit. Sedaj velja za izkušenejšega pilota, ki se ga ne bi branili niti v kakšni drugi državi.

Na tleh le zavoljo vetra

S celotnim letalstvom, še posebno pa z balonarstvom, je neločljivo povezana varnost. Prva stvar pri zagotavljanju varnosti je, da upoštevaš vremenske razmere in da ne greš preko njih. Največji sovražniki letenja z balonom so močan veter, dež in megla, ki, hočeš ali nočeš, vedno preprečijo polet. Sicer pa lahko z balonom letiš v katerem koli letnem času, le da so vremenski pogoji primerni za letenje z balonom, pripovedujeta. »Ljudje včasih pridejo na polet s kapo in šalom. Zmotno namreč mislijo, da med poletom z balonom močno piha veter, kar pa nikakor ne drži. No, piha že, a vetra ne občutiš, ker balon potuje s hitrostjo vetra, kar daje lažen občutek, kot da se balon sploh ne premika. Pri izbiri primernega vremena za letenje z balonom je zato zelo pomembno, da se vzleta in pristaja takrat, ko ne piha premočno, to je pa lahko maksimalno dvakrat dnevno; in sicer zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko vetra še ni oz. se že umiri,« pravi Jernej.

»Bo dovolj plina?«

Katera so še tipične zmote ali vprašanja potnikov? »Najbolj tipično vprašanje je, kaj pa, če zmanjka plina. Odgovor na to je preprost. Plina ne sme nikoli zmanjkati! Ves čas med poletom se količina plina preverja in velja tudi nenapisano pravilo, da se vedno pristaja z eno polno jeklenko plina. Drugo vprašanje je, kaj pa, če nas dobi dež. Ampak, kako, če ni nikjer oblakov, ki bi najavljali padavine. Če bi bili, sploh ne bi vzleteli. Tretje najpogostejše vprašanje pa je, kaj če kar naenkrat med poletom začne pihati premočan veter. To vprašanje je še nekako najbolj razumljivo, a se mu izognemo na ta način, da poletimo zelo zgodaj zjutraj ali pa zelo pozno zvečer, ko vetra še ni oz. ga ni več. Posledično ga tudi med poletom ne bo, premočnega za letenje z balonom seveda,« pravi Jernej

Sicer pa, doda Dušan, ima vsak pilot sebe najbolj rad in če je letenje varno zanj, je popolnoma varno tudi za sopotnika v košari, kar pomeni, da je strah pred letenjem z balonom popolnoma odveč.

Pa se vama je že kdaj zgodilo, da bi koga v balonu zajel nepopisen strah, se na hitro spomnim še ene težave, na katero bi lahko naletela pilota s paničnim sopotnikom v košari? »Strah oz. bolje rečeno nelagoden občutek (če sploh je) izgine po 5 do 10 minutah, temu pa sledi popolna 'uživancija',« skleneta sogovornika.

Rozmari Petek

Foto: osebni arhiv