DANES
20°C
13°C
JUTRI
20°C
11°C
Oceni objavo

Občina Šmartno pri Litije je botra češnji van

Občina Šmartno pri Litiji je botra češnji van v Levstikovem sadovnjaku.

Občina Šmartno pri Litiji se nahaja v zahodnem delu Posavskega hribovja, ki se s svojim južnim delom naslanja na Dolenjsko podolje. Ustanovljena je bila leta 2002, z razdružitvijo občine Litija. Na 94,9 km2 površine in v 55 naseljih prebiva 5400 prebivalcev.

 

Občinsko središče, Šmartno pri Litiji (252 m n.m.v.), leži v manjši kotlini, 3 km jugovzhodno od Litije, ob sotočju potokov Reka, Črni in Kostrevniški potok.

 

Jedro Šmartna se je razvilo na trgu okoli stare cerkve sv. Martina. Sredi trga, kjer stoji današnja cerkev, je prvotno stala stara župnijska cerkev, posvečena sv. Martinu. Po njej je kraj dobil ime in se v virih prvič omenja leta 1135. Ker je stara cerkev postala premajhna, so jo leta 1899 podrli in na njenem mestu zgradili mogočno novogotsko cerkev, ki je bila posvečena leta 1901.

 

Med zanimivejše zgradbe sodijo še Kulturni dom Šmartno (nekdanji Sokolski dom) in najstarejša hiša v Šmartnem (kaplanija iz leta1580), kjer je bila v 17. stoletju grafična in slikarska delavnica Mollerey.

Do prihoda Južne železnice v Litijo, je bilo Šmartno močno upravno, župnijsko in šolsko središče z razvito obrtno dejavnostjo (železarstvo, fužinarstvo, trgovina, usnjarstvo, čevljarstvo, kovaštvo), danes prevladuje kovinarska dejavnost in različne storitve. Z leti je Šmartno postalo kulturno in športno središče občine z bogato in dolgoletno društveno dejavnostjo.

 

V Šmartnem se križajo prometne poti proti Dolenjski, Ljubljanski kotlini in Zasavju.

V smeri proti Dolenjski se vrh vzpetine odpre pogled na renesančni grad Bogenšperk, ki se v virih prvič omenja leta 1533. Zlato dobo je grad doživel med leti 1672 – 1692, ko je v njem bival slovenski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641 – 1693). V tem času je na gradu ustanovil prvo bakroreznico in tiskarno za bakroreze na slovenskih tleh in ustvaril večino svojega znamenitega opusa, zaradi katerega je leta 1687 postal član angleške Kraljeve družbe. Posebej se je proslavil z izdajo monumentalnega dela Slava vojvodine Kranjske, ki so jo natisnili leta 1689 v Nürnbergu. Danes je v gradu muzej z rekonstruirano Valvasorjevo delovno sobo in bakrotiskarno. V nekdanji Valvasorjevi knjižnici in v grajskem parku mladoporočenci sklepajo zakonske zveze, vse več obiskovalcev pa grad obišče zaradi raznovrstnih kulturnih prireditev,  zaradi njegove čudovite okolice z lepo urejenim grajskim parkom, Valvasorjeve krožne pohodne poti in trim steze.

 

Na stičišču Posavskega hribovja in dolenjskega gričevja stoji mogočna Primskova gora z ostanki obrambnega tabora iz časa turških vpadov, sredi katerega stojita cerkvi Marijinega rojstva in sv. Petra ter 600 let stara lipa. V kraju je deloval zdravilec in čudodelnik Jurij Humar (1819-1890), po katerem so domačini poimenovali tudi svojo pohodno pot. Mnogi  verjamejo, da je v cerkvi in njeni okolici čutiti močne energetske tokove.

 

Hribovito območje občine nudi obilico možnosti za rekreacijo v neokrnjeni naravi, nabiranja gozdnih sadežev in okušanja domačih dobrot.

 

V Šmartno pri Litiji se je vredno odpraviti na izlet tudi peš, s kolesom ali konjem, saj je doživetje narave tako še večje. Številni vzponi so vredni truda, ker je vedno poplačan s čudovitimi razgledi. Utrujenost bo kmalu pozabljena, nepozabni trenutki pa vas bodo kmalu spet pripeljali nazaj…

 

DOBRODOŠLI V ŠMARTNEM PRI LITIJI!


**************************************************************************************************************

Češnja van


Češnje verjetno ni treba posebej predstavljati. Gre za sorto van. Rast je bujna in dokaj pokončna. Zgodaj vstopi v rodnost in zelo dobro rodi. Cveti srednje pozno. Plod je srednje debel do debel, okroglasto sploščen, temno rdeče bleščeče barve s kratkim pecljem. Meso je čvrsto in prijetnega okusa. Je hrustavka z drobno koščico. Dobro jo oprašujejo burlat, giorgia, summit, lapins, napoleon.

 

Češenj je nešteto vrst glede na čas cvetenja in zorenja in mnogi trdijo, da so plodovi češenj najbolj erotično sadje na zemeljski obli. Češnja (znanstveno ime Prunus avium) je sadno drevo ali njegov sadež. Češnja (sadež) sodi med koščičasto sadje. V sredini rdečega, pogosto tudi rumeno-rdečkastega sadeža je seme, ki ga raznašajo ptiči.Češnje jemo surove ali kuhane v kompotu. Iz njih lahko skuhamo marmelado ali spečemo češnjev zavitek. Lahko jih tudi vložimo ali uporabimo kot dodatek jogurtu. Iz njih lahko naredimo tudi češnjev sok.

 

In ne nazadnje se lahko z nostalgijo spominjamo češenj iz slovenskega filma Cvetje v jeseni.


Oglejte si tudi