Kot strela z jasnega nas je zadelo,

da s šolo na daljavo se bo začelo.

Vsaka sprememba fajn se zdi,

le če zaradi tega prosti čas ne trpi.

In se začelo je …

Zjutraj dlje spimo,

v pižami dan preživimo

in on-line življenje živimo.

Kak teden, mogoče dva

je še nekako šlo,

zdaj pa se že zdi,

da nikoli konec ne bo.

Pogrešam prijatelje, šolski direndaj,

pogrešam pogovore, ko človeka gledam v oči,

pogrešam pristne stike,

tiste stike, z ljudmi.

Kljub temu da smo novodobni otroci,

ki nam virtuala leži,

a bližine človeka

nič ne nadomesti.

Pa vseeno verjamem,

da kmalu mine korone čas,

ki nas bo vedno spominjal na to,

kako življenje drugačno je bilo.

 Brina Hochkraut, 7.a

OŠ Sava Kladnika Sevnica