Koroški pokrajinski muzej je v sredo, 7. decembra 2016, povabil v muzejsko razstavišče Na gradu Ravne na Koroškem. V razstavišču so  odprli razstavo in predstavili katalog Dvorec Grinfels.

Novembra 2014 so na Ravnah na Koroškem ob gradbenih delih pri izgradnji nove kanalizacije odkrili ostanke zidov nekoč imenitnega renesančnega dvorca Grinfels. Arheološke raziskave je prevzel Koroški pokrajinski muzej. Izkopavanja so postregla s presenetljivo količino najdb, ki so dober pokazatelj časovnega razpona življenja na dvor(c)u vse od 13. do konca 16. stoletja. Kar 1566 ostankov živalskih kosti in zob nam odgrinja prehranjevalne navade nekdanjih ministerialov in kasnejših deželnoknežjih oskrbnikov Grinfelsa. Prikazan je stavbni razvoj od prvotnega stolpastega dvora in štoka do renesančne prezidave ter dodanih stolpičev, ki jih prepoznamo na Valvasorjevi upodobitvi Guštanja. Grinfels je pridobil pomen, potem ko je propadel grad Gornji Guštanj. Predstavljajo tudi plemiško rodbino Gaisruck, ki je dvorec kupila 1557. leta in na njem bivala vse do leta 1729.

Avtorji razstave in prispevkov v katalogu so Saša Djura Jelenko, dr. Igor Sapač, prof. Boris Hajdinjak, dr. Borut Toškan in Anja Mihelič.

Recenzijo je napisala dr. Mateja Kos.

Na odprtju razstave Dvorec Grinfels smo prisluhnili gostiteljici razstave direktorici KPM Brigiti Rajšter.

'Trška naselbina Guštanj se ponaša z lepim številom grajskih stavb in nocoj je priložnost, da izvemo nekaj novega o enem izmed njih, Grinfelsu - imenitni renesančni stavbi, ki jo poznamo predvsem iz Valvasorjeve upodobitve. Za boljšo orientacijo naj povem, da je dvorec nekoč stal na mestu ravenske kinodvorane, nasproti nekdanje gostilne pri Jagru, danes pa je zemljišče v lasti Koroške kmetijsko gozdarske zadruge,' je povedala povezovalka programa Karin Potočnik.

Ostaline dvorca Grinfels  so odkrili pozno jeseni 2014 ob gradnji nove čistilne naprave in kanalizacije. Občina Ravne, investitor tega projekta, je o najdbi obvestila muzej, muzej pa Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor in Mihela Kajzer Cafnik, odgovorna konservatorka na zavodu, je nemudoma posredovala, da je bila v dveh dneh izdana odločba o novem arheološkem najdišču. To pa je tudi pomenilo, da je muzej lahko pričel z izvajanjem arheoloških raziskav.

Kaj pomenijo tovrstni izzivi  za Občino Ravne na Koroškem, je predstavil podžupan Občine Ravne na Koroškem Aljaž  Verhovnik.

Prisluhnili smo muzejski svetnici, arheologinji Saši Djura Jelenko, ki je vodila omenjene raziskave. Čeprav so te bile kratkotrajne, je bilo kasnejše delo dolgotrajno in zahtevno predvsem zaradi velikega števila najdb tako za arheološki kot restavratorsko konservatorski oddelek muzeja. Zanimanje ob odkritju je bilo precejšnje in verjamemo, da bosta tako razstava kot katalog pozornost zopet obrnila k tej večkrat spregledani grajski dediščini in reševanju tistega, kar je še ostalo. 

Prisluhnili smo tudi dr. Igorju Sapaču, univerzitetnemu diplomiranemu inženirju arhitekture in univerzitetnemu diplomiranemu umetnostnemu zgodovinarju, ki se ukvarja se zlasti z arhitekturno zgodovino in problematiko ohranjevanja in prenove stavbne dediščine.

S svojimi izsledki se je razstavi pridružil prof. Boris Hajdinjak, ki je podal svoja bogata dognanja v povezavi z grajskimi stavbami v Guštanju od prvih omemb gradu Guštanj, gospodih Cmureških, Vovbrških kot posestnikih Guštanja, pa kako je gospostvo Guštanj prišlo pod Aufensteinske. Zelo zanimivi sta dve viteški rodbini, Pawerji iz Guštanja, ki so imeli v grbu kmeta in so živeli na spodnjem gradu in Guštanjski, ki so imeli v grbu gamsa in so živeli na gornjem guštanjskem gradu. Navaja pa tudi deželnoknežje posestnike gradu Guštanj.

Danes nas še posebej zanimajo dvorec »na zeleni skali« ter njegovi lastniki, zato smo o tem prisluhnili prof. Borisu Hajdinjaku. 

Med arheološkimi raziskavami so bile odkrite tudi živalske kosti in zobovje. Koliko so si lahko plemiči na Grinfelsu privoščili in kaj vse se je znašlo na vsakdanji ali praznični mizi, da bi bila gospoda, ki je prebivala na dvorcu, sita in da bi gostom razkazala svoj sijaj, ker je to eno zelo zanimivih spoznanj, smo prisluhnili dr. Borutu Toškanu, ki je  povedal, kaj je ponujal poznosrednjeveški jedilnik in do kakšnih rezultatov se je dokopal z brskanjem po kuhinjskem odpadu dvorjanov.

Pred dvema letoma so ob gradnji kanalizacijskega sistema za čistilno napravo odkrili ostanke nekdanjega dvorca Grünfels. Člani zgodovinskega društva za Koroško, predvsem pa dr. Vinko Skitek, ki raziskuje srednjeveško zgodovino Mežiške doline, so na podlagi arhivskega gradiva že pred tem Občino Ravne na Koroškem opozorili na izjemnost lokacije in pozornost pri gradbenih delih, kar se je bogato obrestovalo. Pred letom dni je Zgodovinsko društvo za Koroško na okroglo mizo o gradovih na Koroškem povabilo strokovnjake arheologinjo Sašo Djura Jelenko, doc. dr. Igorja Sapača, doc. dr. Toneta Ravnikar, doc dr. Miha Preinfalka, ki so izpostavili tudi še neodgovorjena vprašanja in dileme o nastanku in prebivalcih dvorca Grünfels. 
Današnja razstava odstira tančico skrivnosti.

Kulturni program je dopolnila Veronika Rapuc, dijakinja konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki nam  je odigrala Johanna Sebastiana Bacha Marsel Granđani, Etida št. 6, op. 45 in Duskovo Sonato v B duru, op. 2:  1. in 3. stavek, sledila pa je še balada Alfonsa Haselmansa.