Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem je v tamkajšnjem muzejskem razstavišču v torek, 21. januarja 2020, odprl novo stalno razstavo pod naslovom Guštanj za jutrno.
Na razstavi predstavljajo kulturno-zgodovinski razvoj Mežiške doline od prazgodovine do obdobja protireformacije. Izbrali so posamezne teme, ki orišejo pomembne zgodovinske mejnike ter predstavijo arheološko, grajsko in sakralno dediščino doline. Med njimi več pozornosti namenjamo rimskemu najdišču Zagrad, srednjeveškemu Guštanju kot pomembnemu fevdalnemu in trgovskemu središču, sistemu protiturške obrambe dežele ter reformaciji in protireformaciji, ki jo je zaznamovala izgradnja cerkve sv. Uršule na Plešivcu.
Ravne na Koroškem se prvič omenjajo leta 1248 kot Guttenstein, kot trg pa leta 1317. V 14. stoletju je postal Guštanj deželnoknežji trg in je dobil pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine.
Na razstavi so v ospredje postavili izbrane muzejske predmete, fotografije in dokumente, ki simbolno pripovedujejo zgodbe in so vezni člen med posameznimi temami.
Zanimivo razstavo je oblikoval arhitekt Edi Koraca, postavitev pa temelji na sodobni muzejski predstavitvi s poudarkom na interaktivnih vsebinah, ki jih želijo tako približati mlajšemu občinstvu. Postavitev spremljajo tudi pedagoške vsebine in maskota radovedni Popek.
Pri snovanju razstave je Koroški pokrajinski muzej sodeloval z več zunanjimi institucijami in fotografi, ravenskimi gimnazijci ter prvič tudi z Društvom gluhih in naglušnih Koroške. Tako bo na razstavi predstavljen tudi film, v katerem je vsebina predstavljena s pomočjo znakovnega jezika. Razstava je deloma prilagojena tudi za slepe in slabovidne.
Časovno se nova stalna razstava, ki so jo v Muzeju Ravne na Koroškem odprli, konča v obdobju, ki mu je kmalu sledil začetek železarstva oz. jeklarstva v Mežiški dolini. Letošnjo 400-letnico jeklarstva v Mežiški dolini bodo sicer zaznamovali z več dogodki.
Naslov nove razstave Guštanj za jutrno je dokaj nenavaden, navezuje pa se na zanimiv dogodek iz srednjeveške zgodovine kraja. Leta 1317 je Herman Vovbrški Guštanj podaril svoji novopečeni ženi Elizabeti kot darilo po poročni noči skupaj z vsem, kar je spadalo k posestvu. Jutrna (tudi jutrnja) je torej poimenovanje za moževo darilo ženi po poročni noči, zgodba pa je bila izhodišče koroškim muzealcem za naslov tretje stalne razstave v postopno obnovljenih muzejskih prostorih na Ravnah.
Prisluhnili smo vodji projekta, arheologinji Saši Djura Jelenko, ki je omenila, da je bila predstavitev 7600-letnega obdobja na razstavi v majhnem prostoru razmeroma zahtevna naloga. Obiskovalce sta pozdravila direktor muzeja Tadej Pungartnik in kustosinja Liljana Suhodolčan. Številne zbrane je nagovoril tudi župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, ki je med drugim poudaril velik pomen obnovljenih muzejskih prostorov. Kulturni program sta sooblikovala Nadja Rošer in Marko Strmčnik.