Najprej smo polkrožno obhodili udorno jamo Risnik, imenovano koliševka – to je udorina s strmimi stenami, ki je nastala z udorom stene podzemne jame in predstavlja posebno zanimivost, saj takih dolin na krasu ni veliko. Zaradi temperaturne inverzije je v dolini prisotna specifična vegetacija. V stenah severnega dela doline gnezdijo številne ptice. V samem dolu pa se nahaja tudi nekaj manjših jam. Po slabi uri hoje skozi hrastov gozd smo prišli do Divaške jame. Divaška jama leži ob cesti Divača – Lokev. Leta 1884 jo je odkril domačin Grega Žiberna, imenovan Tentava in že po treh letih je bila odprta za oglede. Jama je eden najstarejših ohranjenih rovov reke Reke, ki nedaleč stran ponika v znamenite Škocjanske jame. Divaška jama je polna bogatega, rjavo obarvanega kapniškega okrasja. Kopasti stebri in stalagmiti segajo tudi do 20m visokega stropa. Jamo krasijo izjemno lepi kapniki, imenovani helaktiti, slikovite sigove kope ter različno prekristaljena siga več generacij. V jami živita jamski hrošč in pajek in nekaj drugih redkih jamskih živali. Vodnik – lokalni jamar, pa nam je povedal, da se v temno in tiho jamo pogosto zatečejo celo lisice in sove. Ogled jame je trajal dobro uro. Vodnik nas je peljal skozi t.i. Plesno dvorano. Pod naravnim mostom smo se povzpeli v Sotesko Šipka, kjer se temperatura dvigne z 8 na 11 stopinj. Od tu smo se spustili v Dvorano kralja Matjaža, kjer smo videli mogočna, preko 12m visoka stalagmita kralja Sama in prevrnjenega »spečega« kralja Matjaža. Čez most smo prečili Pekel in prišli v stranski rov Male jame, imenovane tudi Muzej umetnosti. Tam smo lahko videli množico manjših stalagmitov, imenovanih Mumije. Mimo Slonovega rilca, Velike in Male ciprese smo ponovno prečili Pekel in šli po glavnem rovu čez Sotesko slapov. Mimo velikih sigovih kop smo se povzpeli na Kalvarijo, veliko podorno dvorano, nad katero je jamski strop visok le 17m. Po krožni poti smo se čez vrh dvorane napotili nazaj proti vhodu. Pot po jami je urejena in osvetljena ter primerna za vse pohodnike. Zaenkrat je prehodna v dolžini 500m, jamarji pa se trudijo, da bi za ogled čim prej odprli še preostalih 200m   jame od Kalvarije skozi Serpentine, Turški britof do končne postaje, imenovane Nebesa. Ogled Divaške jame je organiziran vsako nedeljo ob 11.uri od meseca maja do septembra. Jamo pa je možno obiskati tudi po predhodni najavi zunaj določenega urnika.

Od Divaške jame smo se po drugem delu krožne učne poti vračali mimo dolin oziroma vrtač Gorenjski in Divaški Radvanj ter pečine Triglavca do izhodišča blizu udarne jame Risnik.

Ivka Sodnik
Foto: Janez Planinc