Čebele preddvorskih čebelarjev so po dobri delovni sezoni že pred dobrima dvema mesecema tesno zaprle vhode v svoje panje in zdaj družno varujejo matico pred mrazom in odštevajo dneve do nove pomladi. V tem vmesnem času se nekoliko spočijejo tudi čebelarke in čebelarji. Da pa se občutki in izkušnje letošnje čebelje paše ne bi porazgubile kar tja v en dan, so se čebelarji preddvorskega čebelarskega društva Fran Lakmayer tako kot že dvanajst let doslej tudi to zadnjo nedeljo številčno zbrali v preddvorskem kulturnem domu. Tako kot veleva tradicija med prijatelji so medse povabili tudi čebelarje sosednjih čebelarskih društev, ki so slovesnost srečanja obogatili z  društvenimi prapori.

Vse zbrane je po čebelarski himni prisrčno pozdravil predsednik društva Jože Kokalj, ki je z vsem spoštovanjem do velikega čebelarja Frana Lakmayerja spregovoril o njem kot o izjemnem čebelarskem strokovnjaku. »Čebelarske poti, ki jo je zarisal Lakmayer, se skušamo preddvorski čebelarji čim bolj držati. Naša dolžnost je bila in ostaja med nami, da tako srčnega predhodnika ne smemo prepustiti pozabi. Naše delo s postavitvijo doprsnega kipa in z imenovanjem drevoreda v grajskem parku po njem daje Lakmayerju ponovno veljavo v slovenskem prostoru, hkrati pa je to tudi zahvala njemu za vse tisto, kar je za čas svojega bivanja od leta 1908 do leta 1934 naredil za Preddvor. Pri vsem tem našem delu nam je bil v veliko pomoč župan Miran Zadnikar in občinska uprava, za kar se jim vsem najlepše zahvaljujem!«

Odlična in samozavestna voditelja čebelarske prireditve sta bila Lana Gašperlin iz Bašlja in Jakob Lombar iz Preddvora. K mikrofonu sta povabila tudi novoizvoljenega župana Roka Robleka, ki se kot magister agronomije dodobra zaveda pomena čebelarstva doma in v svetu. Njegov pogled na čebelarjenje v Preddvoru odpira nove možnosti, saj je med drugim predlagal, da bi se s postavitvijo šolskega čebelnjaka na izobraževalni način s čebelarstvom v večji meri tako seznanila tudi šolska mladina.

O pomenu Frana Lakmayerja za čebelarstvo je spregovoril tudi predsednik Čebelarske zveze za Gorenjsko Anže Perčič, kjer je med drugim povedal: »Frana Lakmayerja lahko kot čebelarja brez zadržkov lahko postavimo vštric Antona Janše!«

 Velika poznavalka Frana Lakmayerja, čebelarka Vida Studen s Hriba je navdušeno povedala, da je to prvič, da je nekdo dal takšno veliko priznanje Lakmayerju, kar je nedvomno povsem upravičeno. Lakmayer je poleg vrhunskega učbenika Umni čebelar napisal tudi povest z naslovom Čebelarji v Ljubočah, ki je bila objavljena v Slovenskem čebelarju leta 1920. Vida Studen je zanimivo povest na prireditvi tudi prebrala. Med drugim v njej piše tudi tole: »V marsikateri hiši prebivajo le trije ali štirje, pa se ne razumejo. V čebelni družini jih pa šteješ na tisoče, in glej, odpri panj, opazuj v njem to vrvenje in tekanje, to raznovrstno delo in vse se vrši mirno, za vse je dovolj prostora med ulicami, pod stropom, ob stenah, na dnu, celo pri vhodu, dasi je tako ozek! Vse gre za svojim delom, nobena ni drugi na potu! Vsi ti stanovi: pestunje, voskarice, zidarice, obnožarice, medarice, vodarice, se nevedoma ravnajo po pregovoru: "Sloga jači, nesloga tlači". Odtod ta lepi napredek in uspeh v panju.«

Kulturni program so popestrile nadebudne deklice in fantki otroške folklorne skupine Folklornega društva Preddvor pod vodstvom mentorja Blaža Logondra.

V pesmi in v igranem prizoru so pod mentorstvom učiteljice Petre Bešter nastopile učenke in učenec iz 5. a razreda Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor: Neža Basaj, Eva Zaplotnik, Anja Žumer in Ažbe Rakovec.

Da čebelarji med točenjem medu snujejo tudi pesmi nam je dokazal Miladin Mladenov, ki je  eno izmed svojih najboljših pesmi tudi recitiral.

In seveda, tako kot se za čebelarski praznik spodobi je s skladbo čebelar Lojzeta Slaka srečanje na frajtonarici zaključil odlični harmonikaš Vid Šumi.

V praznično srečanje so trud, znanje in veselje vložili predvsem: Vida Studen, Mimi Jelovčan, Marija in Jože Osterman, Darko Miklavčič in seveda predsednik Jože Kokalj z ženo Branko!   

Zima bo trajala vse do pomladi, pravijo čebelarji. In prav v tem mirnem blagodejnem zimskem času si želijo čebelarji nabrati dovolj moči, da bi z vsemi čebelarskimi dejavniki od Čebelarske zveze Gorenjske do Čebelarske zveze Slovenije in drugimi donatorji zbrali dovolj sredstev, s katerimi bi vrhunsko delo Frana Lakmayerja Umni čebelar po 112 letih s ponatisom spet lahko dali v uk izkušenim in mladim čebelarjem. Naj se preddvorskim čebelarjem ta želja uresniči!  In naj prav zaradi tega za prihodnje leto še bolj velja čebelarski pozdrav: Naj medi!

 Slavko Prezelj