Opazujmo in se učimo

Prehod v obdobje zime, ko se začne "mirovanje zemlje", je naravni proces, ki se dogaja vsako leto. Medtem ko se čez leto zemlja polni s sončno energijo, se v pozni jeseni ta proces upočasnjuje. Nočne temperature se znižujejo, dnevi postajajo vse krajši. Gre za skrivnosten in pomemben del Zemljinega cikla, ki nam ponuja priložnost, da opazujemo čudeže naravnih procesov in se učimo prilagajanja lastnega življenja na spremembe v okolju.

Rastlinski svet

Mnoge rastline se pripravljajo na manjšo količino svetlobe in nižje temperature, njihova aktivnost upade, prehajajo v obdobje mirovanja. Listi odpadejo, rastline shranjujejo energijo v koreninah, ki preživijo zimo in spomladi znova ustvarijo poganjke.

Živalski svet

Tudi živali se na svoj način pripravljajo na preživetje v zimskih pogojih. Ptice selivke se odpravijo na dolga potovanja v toplejše kraje, nekatere druge živali se zatečejo v svoje brloge. Številne živali razvijejo posebne mehanizme preživetja kot je nabiranje zalog hrane ali kar znižanje telesne temperature za zimsko mirovanje.

Žuželke

Večina žuželk ne more prenašati nizkih temperatur in se zato prilagajajo zimskim razmeram. Nekatere vrste žuželk, na primer čebele, prenehajo leteti in se zadržujejo v svojih panjih ali gnezdih. Medtem ko je zunaj mraz, čebele v središču panjev ustvarijo temperaturo celo 25 °C. 
Druge vrste žuželk, kot so metulji, preživijo zimo v obliki jajčec, ličink ali kot odrasli primerki, vendar v stanju mirovanja ali hibernacije. Njihova aktivnost presnove se zmanjša, da prihranijo energijo.
Deževniki so pomembni za zemljo, saj pomagajo pri razgradnji organske snovi in ustvarjanju hranil za rastlinje. V hladnejših mesecih se večina deževnikov zakoplje globoko v zemljo, kjer preživijo zimo. Čeprav se natančna temperatura, pri kateri se njihova aktivnost upočasni, lahko razlikuje med vrstami deževnikov in značilnostmi pokrajin, se večina zakoplje pri temperaturah pod 10 °C.

Mikroorganizmi

Mikrobi, ki jih navadno najdemo v tleh, listju in drugih delih ekosistema, imajo prav tako svoje strategije preživetja v zimskih mesecih. Bakterije in glive, imajo različne sposobnosti preživetja pri nizkih temperaturah. Nekateri mikrobi tvorijo spore, ki so odporne na nizke temperature, in se tako prilagajajo zimskim razmeram. Spore so lahko aktivne pri temperaturah blizu ničle. Te spore se lahko prenašajo po zraku, po vodi ali preko drugih prenašalcev - tudi v presnovi deževnikov, nakar se spomladi prebudijo, ko se temperature dvignejo in se poveča razpoložljivost hranil. Drugi mikrobi lahko v mrazu postanejo manj aktivni, vendar še vedno vzdržujejo neko stopnjo presnove. 

Spoštujmo pomočnike na vrtu

V času zimskega mirovanja lahko nehote prizadenemo naravne procese in populacijo dragocenih sodelavcev na vrtu. Pozimi je pomembno, da nekatere vrtnarske dejavnosti odložimo, saj lahko negativno vplivajo na rastline, živali in ekosistem vrta.

Tukaj je nekaj opravil, ki jih v času mirovanja zemlje ne smemo opravljati:

1. Nepotrebno obrezovanje: V času mirovanja rastline počivajo in jim obrezovanje lahko povzroči stres. Izogibajte se obrezovanju dreves, grmovnic in trajnic, razen če obstaja poseben razlog, kot je odstranjevanje poškodovanih vej. Počakajte na pomlad, ko se rastline začnejo prebujati.

2. Prekomerno zalivanje: V zimskem obdobju večina rastlin počiva in potrebuje manj vode. Prekomerno zalivanje lahko povzroči prekomerno vlažnost in gnitje korenin. Prilagodite svoj režim zalivanja v rastlinjakih glede na potrebe rastlin.

3. Motenje povrhnje plasti: Prekrivna plast, kot je odpadlo listje, odmrle bilke in vejevje, ščiti tla pred izsušitvijo in nudi zavetje za živali in mikroorganizme. Izogibajte se odstranjevanju te zemeljske odeje, razen če je potrebno ukrepati zaradi bolezni ali škodljivcev. Takrat odpadle rastlinske ostanke kompostirajte, najbolje po vroči metodi.

4. Teptanje po tleh: Čeprav je vrt lahko privlačen za sprehode tudi v zimskem času, se izogibajte prekomerni hoji po golih tleh, saj to lahko povzroči zbijanje tal in slabšo zračnost, ki jo potrebujejo tako žuželke kot mikroorganizmi, spomladi pa tudi koreninski sistemi rastlin.

5. Dognojevanje: V času mirovanja se rastline ne hranijo veliko, zato ni potrebe po gnojenju. Neporabljene količine gnojil ne le onesnažijo tla, ampak lahko zaidejo v vodne vire, kar ima še hujše posledice.

6. Uporaba kemikalij: V času mirovanja se izogibajte uporabi pripravkov v kakršnikoli obliki, posebej pesticidov, herbicidov ali drugih kemikalij v vrtu. Tveganje za negativne učinke je visoko ne glede na letni čas, saj lahko te snovi povzročijo neravnovesje v naravnem ekosistemu vrta in širši pokrajini.

Opazujmo naravne procese in spoštujmo zimski počitek tudi v svojem življenju.

S temi nasveti se bomo izognili nepotrebnemu stresu za rastline in živali ter prispevali k ohranjanju naravnega ravnovesja v svojem vrtu.

........................
Prispevek je nastal ob "pogovoru" z virtualnim asistentom ChatGPT.

Tilen Gregor Urtelj je sonaravni vrtičkar in izobraževalec na področjih življenjskih veščin. V primeru, da so se vam ob prebiranju pojavili pomisleki ali predlogi, jih lahko sporočite na osebni profil avtorja na omrežju Facebook ali v tamkajšnji skupini "Vrt brez prekopavanja", kjer se povezujemo v medsebojni podelitvi veščin sonaravnega vrtnarjenja.