V sklopu projekta KRAS-CARSO II, ki ga sofinancira Evropska Unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija, je v ponedeljek 18.3.2024 v Parku Škocjanske jame v Matavunu potekala delavnica za jamarje in upravljavce turističnih jam, ki se nahajajo na obeh straneh meje bodočega geoparka Kras-Carso. Dogodek je izvajal projektni partner Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju s projektnimi partnerji Parkom Škocjanske jame, Inštitutom za raziskovanje Krasa ZRC SAZU ter Deželo Furlanijo Julijsko-Krajino. Vključen je bil tudi vodilni partner ORA, ki je poskrbel za prevajanje, saj je celoten dogodek potekal v slovenskem in italijanskem jeziku.
Odziv na delavnico, ki je potekala v Matavunu v Parku Škocjanske jame je bil zelo dober. Na srečanju so bili jamarji in upravljavci iz Divaške jame, Dimnic, Vilenice, Grofove jame, jame Pečinke in Krompirjeve jame, predstavniki Briškovske jame (Grotta Gigante), jame Pečina nad Borštom (Grotta Nera) in jame Pejca v Lascu (Grotta delle Torri di Slivia). Že takoj pa smo ugotovili, da se večina jamarjev in upravljavcev že pozna, da so že navezali povezave ter da je vsem skupna skrb za ohranjanje jam in podzemnega živega sveta. Udeleženci so najprej prisluhnili predavanju o Krasu in kraških pojavih dr. Astrid Švara z Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU. Sledile so predstavitve zakonodaje s področja varstva jam in biodiverzitete v Sloveniji in v Deželi Furlaniji Julijski Krajini. Za Slovenijo je sistem varstva predstavila Martina Stupar z Zavoda RS za varstvo narave, za Italijo pa predstavnika Dežele FJK, Massimo Zanetti, direktor Geološke službe ter Giuliana Renzi s Službe za biotsko raznovrstnost, ki je predstavila upravljanje Natura 2000 območij. Sledili sta predstavitvi upravljanja dveh najbolj obiskanih turističnih jam v območju bodočega geoparka Kras Carso. Upravljanje Škocjanskih jam je predstavil Borut Peric, primer upravljanja z Briškovsko jamo (Grotta Gigante) na italijanski strani pa je z bogatimi vodniškimi izkušnjami v tej jami podkrepila Federica Papi. Seznanitev s sistemom varstva jam, ki v obeh državah sloni na podobnih zakonskih podlagah je bil za vse udeležence, tudi za predstavnike inštitucij zelo poučen. Kljub različnim pravnim osnovam in lastništvu jam, ki je v Sloveniji državno, v deželi FVJ pa privatno slednje ni bilo ovira za oblikovanje skupnih upravljavskih smernic. Analiza podatkov, ki so jih posredovali upravljavci posameznih jam je pokazala določene trende, značilne tako za italijanske kot za slovenske jame. Slednje je bilo izhodišče za razpravo in pomoč pri oblikovanju skupnih smernic za področja upravljanja jam, upravljanja obiska v jamah ter partnerstva v bodočem geoparku Kras-Carso. V popoldanskem delu se je večina udeležila ogleda Škocjanskih jam, ki ga je vodila dr. Rosana Cerkvenik. Namen tega je bila predstavitev praktičnih primerov urejanja jamske infrastrukture, sanacij in odpravljanja posledic rabe v jami ter renaturacije jamskega okolja. Z bogatim znanjem in izkušnjami na tem področju Škocjanske jame nedvomno sodijo v svetovni vrh.
Odzivi udeležencev med in po delavnici so bili zelo pozitivni. Izkazana je bila tudi podpora partnerstvu v bodočemu geoparku Kras Carso. Strokovne službe in upravljavci turističnih jam so delili skupni interes in motivacijo za dolgoročno vzdržno upravljanje turističnih jam na podlagi visokih standardov, zato so oblikovane smernice zelo dobro izhodišče za naprej. Vzpodbujanje čezmejnega sodelovanja med stroko in jamarji bo tudi v prihodnje del aktivnosti projekta KRAS-CARSO II.
Besedilo: Jana Preradovič in Martina Stupar, Zavod RS za varstvo narave
Foto: David Medica