DANES
26°C
12°C
JUTRI
21°C
15°C
Oceni objavo

#kulturamedvodami

Za majsko izdajo Sotočja smo ob praznovanju 30. obletnice naše skupnosti pripravili prilogo o kulturi v Medvodah, ki jo najdete pripeto spodaj. Nekaterih podatkov ni bilo moč umestiti na štiri strani, zato lahko tu preberete dopolnjeno besedilo.

V občini je veliko aktivnih kulturnikov - članov in članic društev, umetnikov, samostojnih ustvarjalcev/podjetnikov, samozaposlenih na področju kulture, rednih obiskovalcev kulturnih prireditev, abonentov, piscev, plesalcev, glasbenikov... Najuspešnejši na kulturno-umetniškem področju od leta 2011 prejemajo pletenice za posebne dosežke ter življenjsko delo. Leta 2018 je bil sprejet nov pravilnik, s katerim je pletenica postala občinska nagrada za kulturnike, o prejemnikih pa odloča komisija strokovnega sveta za kulturo Javnega zavoda Sotočje Medvode. Čeprav je pletenica za kulturnike morda večji dosežek, velja poudariti, da so marsikateri kulturniki zaslužni tudi za širši družbeni razvoj, kar potrjujejo številna priznanja Občine Medvode (plakete in medalje), ki se podeljujejo od leta 2003 na predvečer rojstnega dneva občinskega zavetnika, Jakoba Aljaža, in ki so jih med drugimi prejeli številni dejavni na področju kulture.

V tiskani verziji smo objavili prejemnike pletenic za življenjsko delo, tule pa je še seznam prejemnikov pletenic za posebne dosežke.

Pletenice za posebne dosežke so doslej prejeli:

Lovski pevski zbor Medvode (2011)

KUD Smlednik (Prisega o polnoči - 2015, Naša kri - 2017)

KUD Pirniče (likovna sekcija - 2012)

KUD Fofité (Vaje za tesnobo - 2013, Kos - 2019, Kri in voda - 2023)

Ekipa ustvarjalcev miklavževanja (2013)

KUD JaReM (2014, filmska in foto sekcija - 2015, sekcija za oživljanje starih običajev - 2016) KUD Otona Župančiča-Sora (Sorške Kresnice - 2015, Moški pevski zbor - 2018, Urška Rožanc - 2019)

KUD Pirniče (likovna sekcija - 2012, Zvezdica zaspanka - 2016)

KUD Fran Saleški Finžgar Senica (Iščeva bogatega zeta - 2017, Fone megale - 2018, Veriga - 2023)

Roman Veras (promocija Jakoba Aljaža - 2017, slikarska razstava in lutkarstvo - 2020)

Janez In Gregor Meglič (film Pentaptih pa se sliš - 2018)

Zavod CCC (Hiša na hribu - 2020)

Jurij Marussig (pesniška zbirka Večerna luna - 2021)

Ekipa Založbe Malinc (Bivališča Branislave Sušnik - 2022)

Ana Veber (Vesna, Alo alo - 2024)

Jure Žavbi (Krik - 2024)

PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ S PODROČJA KULTURE

Medalje in plakete za dolgoletno ustvarjanje na kulturnem področju so prejeli:  

2003

Andrej Veber (režiser, soustanovitelj KUD FSF Senica);

Franc Orel (dolgoletni predsednik KUD Svoboda)

2004

Mihael Gaber (soustanovitelj KUD Sora)

2005

Valentin Križaj (organizator kulturnih dogodkov na Senici, ustanovni član KUD FSF Senica)

2006

Marija Veber (igralka, pevka, plesalka, prva mentorica sorške folklore);

Andrej Bernard (vez med kulturo in gospodarstvom na Senici)

2007

Zdravko Debeljak (prvi predsednik Občinske kulturne zveze Medvode)

2009

Franc Plešec (dolgoletno uspešno delo na področju kulture v Sori)

2011

Marjeta Jamnik (aktivno delovanje na ljubiteljskem kulturnem področju in področju dela z otroki, soustanoviteljica KUD FSF Senica)

2013

Franci Bukovec (kulturnik, politik, gradbenik in športnik)

2016

Boris Primožič (promocija in ohranjanje dediščine občine Medvode);

Srdjan Živulovič (izjemen dosežek na svetovnem nivoju s področja fotografije)

2017

Franc Bonča (ohranjanje nesnovne kulturne dediščine);

Agata Trojar (dolgoletno delovanje in zasluge na kulturno umetniškem področju ter za svoj prispevek k promociji občine Medvode)

2018

Janez Meglič (dolgoletno predano delo na kulturnem in umetniškem področju v občini Medvode in širše, film Pentaptih pa se sliš);

Marko Sušnik (delovanje na kulturnem, turističnem in drugih področjih v naši skupnosti),

2022

Karmen Rebolj (dolgoletno predano delo na izobraževalnem področju in kulturno ustvarjanje v kraju)

2023

Metalsteel (dolgoletno kvalitetno glasbeno ustvarjanje);

Urška Djukić (uspehi na filmskem področju);

Zvonka T. Simčič (dolgoletno ustvarjanje na kulturnem področju);

Sonja Porenta (raziskovanje in ohranjanje oblačilne dediščine)

Priznanje “mladi up Medvod” za ustvarjanje na kulturnem področju so prejeli Sara in Kaja Bukovšak - 2022 in Andraž Babšek - 2023.

Medalje in plakete so prejela tudi naslednja društva in skupine:

-       KD Godba Medvode (najstarejši KUD v občini), Moški pevski zbor KUD Otona Župančiča Sora - 2003;

-       Lovski pevski zbor Medvode (kulturni ambasadorji, ki so ponesli medvoško pesem tudi v Evropo) - 2004;

-       Skupina smledniških pritrkovalcev, KUD Smlednik (ohranjanje slovenske kulturne dediščine) - 2005;

-       KUD Fran Saleški Finžgar Senica (ob 50-letnici uprizoritve Verige) - 2006;

-       KUD Oton Župančič Sora (uspešno delo na kulturnem področju) - 2009;

-       Ekipa ustvarjalcev spomenika kmečkim uporom v Smledniku - 2018; 

-       Televizija Medvode (za dolgoletno delo na področju obveščanja in ozaveščanja občanov ter prispevek k oblikovanju in ohranjanju kulturnega prostora v občini Medvode) - 2021;

-       Občinska kulturna zveza Medvode za predstavo ZMG Kralj Ojdip - 2022.

MINI INTERVJUJI O POVEZANOSTI IN IZZIVIH MEDVOŠKE KULTURE (neskrajšano besedilo)

Vprašanja, ki jih postavimo izbranim posameznikom, ki so profesionalno vezani na področja, in bodo enaka za vsa področja družbene dejavnosti so:

  1. Katere zgodbe zadnjih 30 let na vašem področju bi izpostavili? Kdaj so se občani najbolj povezali?
  2. Kakšni so trendi delovanja na tem področju? Se vključuje več/manj občanov? Kaj jih spodbudi?
  3. Kakšna je prihodnost tega področja v Medvodah? Kje so skriti potenciali? Kje so največji izzivi?

Za področje kulture smo vprašanja zastavili koordinatorki kulturnega programa v Javnem zavodu Sotočje Medvode, Sabini Spanjol; članu najbolj znane medvoške skupine Metalsteel, Roku Tomšiču; aktivnemu slikarju in ilustratorju, ki je svojo karierno pot začel v Medvodah, Petru Gabru; predstavniku starejše generacije gledališčnikov, režiserju Petru Militarevu; predsednici strokovnega sveta za kulturo Javnega zavoda Sotočje, Barbari Pregelj ter ljubiteljskemu literatu in poznavalcu medvoške kulture, Gregorju Rozmanu.

Sabina Spanjol, koordinatorka kulturnega programa, Javni zavod Sotočje Medvode

1. Zadnja leta na področju kulture na različne načine zelo spodbujamo povezovanje različnih organizacij, strokovnjakov in ljubiteljev iz naše občine pri različnih projektih in programih, veliko pozornosti pa se nameni tudi združevanju različnih področij in vsebin z namenom razvoja kulture in zagotavljanja raznolikosti ter kvalitete kulturnih dobrin.
Ena takih lepih zgodb je sigurno Medvoški kulturni festival, ki bo v letu 2024 organiziran sedmič in pri katerem vsako leto sodeluje med 20 in 30 izvajalcev kulturno-umetniških vsebin. Vsako leto gostimo umetnike in strokovnjake iz lokalnega okolja, ki so tudi mednarodno prepoznani ter skupaj z njimi oblikujemo vsebine kulturno-umetnostne vzgoje, ki se jih udeležijo učenci vseh štirih osnovnih šol. Na festivalu pa kot izvajalci poleg posameznih strokovnjakov sodelujejo tudi lokalna kulturna društva, knjižnica in druge organizacije s katerimi v okroglih mizah tudi evalviramo ter celo raziskujemo stanje na področjih kulture, umetnosti, dediščine in družbe.

Druga je zgodba stičišča kulture, Kulturnega doma Medvode, ki po prenovi širi delovanje na druga področja, deluje pa kot inkubator kulturno-umetniških vsebin, pospeševalec razvoja ter ponudnik kvalitetnih in raznolikih programov.

Tukaj je še Hiša na hribu, ki v letu 2024 praznuje 10. obletnico, Založba Malinc s špansko bralno značko, Domačija Pr'Lenart kot 'ruralno' stičišče kulture in umetnosti, in Združeno medvoško gledališče,ki bo v letu 2024 že drugič pripravilo večjo gledališko predstavo na prostem.

2. Lahko bi rekli, da je obdobje epidemije prineslo veliko sprememb, ki so skupaj s spremembami političnega režima ter ob povečanju komercializacije oziroma profitabilnosti v družbi in ob vedno večji uporabi tehnologije in digitalnih družbenih omrežij prinesle hiperprodukcijo produkcij in produktov nižje kvalitete, medtem ko se je zmanjšala produkcija kvalitetnih projektov in vsebin, zaznati pa je tudi upad prostovoljstva in povpraševanja po sprejemanju kvalitetnih kulturno-umetniških vsebin; tako na nacionalnem kot tudi že na lokalnem nivoju. v Javnem zavodu Sotočje se zato trudimo vzpostaviti čim več kvalitetnih programov za otroke in mlade in prek kulturno-umetnostne vzgoje ob sodelovanju šol najti pot do (kreiranja) bodočih strokovnjakov. Prek različnih programov iščemo tudi vez do sodelovanja staršev, članov društev in nenazadnje obiskovalcev, ki tvorijo našo živahno lokalno skupnost. Posebno pozornost namenjamo prepoznavanju potencialna posameznikov in njihovih veščin ter jih vključujemo v skoraj vse naše programe. Tako lahko pri nas delo najde študent ali upokojenka, amater ali profesionalec in ob tem v programe vnese svoj svež pogled ter pristop.

3. Naš največji izziv je odkrivanje skritih potencialov in implementacija prepoznanih potencialov v obstoječe in nove programe, da bi dosegli širšo publiko, tudi na področju kulturnega turizma. Imamo bogat dediščinski potencial, predvsem iz obdobja srednjega veka,  nekaj izjemnih zasebnih zavodov z visoko kvalitetnimi projekti, (še vedno) bogato ljubiteljsko kulturo z nekaj nadpovprečno kvalitetnih skupin, dobro ponudbo literarnega gradiva Knjižnice Medvode, Kulturni dom Medvode kot inkubator novih vsebin in pospeševalec razvoja ter stičišče kulture, itn. Velik izziv predstavlja povezovanje in združevanje v produkcije in programe, ki bodo dosegli nove ciljne publike, ohranile pozornost obiskovalcev, ki se jih udeležujejo in vzbudila zanimanja novih mladih, da se nam vsem pridružijo pri povezovanju in ustvarjanju.

Barbara Pregelj, aktualna predsednica strokovnega sveta za kulturo Javnega zavoda Sotočje Medvode

1. Beseda kultura izhaja iz latinske besede cultura, ki je izpeljanka iz besede "colere", kar pomeni orati, gojiti, častiti. Medvoška občina je branju prijazna občina, kar pomeni, da je zanjo zelo pomembna skupnost bralcev. Pomembna zaveza založbe Malinc je vzgoja mladih bralcev in v vseh letih projekta leo, leo smo jih v Medvodah pomagali vzgojiti več kot 4.000 in če jih zaradi naših aktivnosti le nekaj med njimi na branje gleda kot na igro, sem tega zelo vesela. Ob otrokih smo skupnost povezovali tudi ob liku in delu Branislave Sušnik. In to še vedno počnemo tudi tako, da na Medvode znova in znova skušamo gledati od zunaj in v dialogu z različnimi medvoškimi deležniki.

2. Vloga slovenske kulture se je v družbi po osamosvojitvi zelo spremenila. Umetniške prakse so se močno razplastile, tudi individualizirale, cilji so manj jasno in enotni, več je opozarjanja na boleče družbene točke. Ocenjevanje uspešnosti medvoške kulture glede na število vključenih občanov je lahko le eno od meril. Za področje branja je to recimo zelo težko, ker je branje v naši kulturi večinoma pojmovano kot tiho in individualno početje. Kako vemo, koliko knjig Medvoščani preberejo? Koliko knjig od izposojenih je zares prebranih? Koliko staršev bere svojim otrokom? Kako dolgo to počnejo? To je zelo težko izmeriti, zato večinoma govorimo o ocenah, ki pa se seveda spreminjajo. In nikakor niso omejene samo na Medvode.

3. Medvoška kultura, tako kot vse družbene prakse, terja stalno in sistemsko premišljevanje in to v različnih smereh, tako navznoter kot navzven. To pomeni, da si je vprašanja treba postavljati v različnih kontekstih. In ta so lahko tudi zelo osnovna, kot kaj je sploh kultura in kot so ta, ki si jih zastavila. Zame je ključno vprašanje kulture predvsem vprašanje identitete in poskusi odgovorov nanj so večplastni in zelo raznoliki. In to me veseli. Škoda bi se bilo v zameno za enoglasje odpovedati tej večglasnosti, zato bi zaenkrat ostala kar pri spraševanju in z odgovori ne bi hitela.  

Gregor Rozman, pesnik

1. Uf, preveč je dobrih zgodb v teh zadnjih 30 letih, moj spomin pa piškav, da ne bi želel kakšne izpustiti. Ker smo literati bolj osamljeni ustvarjalci, bi morda od vseh zgodb izpostavil prav tisto, v kateri smo se občani najbolj povezovali - nedavno akcijo Stik, v kateri so lahko sodelovali vsi občani, od še v vrtec hodečih do malce bolj uveljavljenih literatov. Besede poezije in zelo kratke proze so bile v času epidemije razstavljene na odprtem javnem prostoru naše čudovite nove tržnice in obisk je bil fantastičen, saj so ljudje pogrešali kulturo.

2. Trendi v Medvoški kulturi so raznoliki. Skoraj ni več smeri, v katero lokalna kultura v preteklih 30 letih ne bi krenila. V kulturo se vključuje vse več občanov, za kar je glavni razlog rast in širitev trendov. Zato sem ponosen na snovalce razvoja kulturnih dejavnosti v občini v zadnjih 30 letih. Občana v kulturniške vode lahko spodbudi več dejavnikov: sodelovanje, druženje, učenje, osebna rast ter nenazadnje odziv lokalne javnosti na njegovo ustvarjalnost.

3. Prihodnost kulture v skupnosti vidim v učenju, v mentorjih - dobra izvedba temelji na dobrem vodenju. Večje vključenosti prav tako ni, če ni dobrih učiteljev. Skrite potenciale in hkrati največje izzive v prihodnje pa bi iskal v povezovanju društev pri skupnostnih projektih. Ideja združenega gledališča je že korak v pravo smer.  Veseli me, da sta podobnega mnenja tudi občina in javni zavod, ki vsako takšno sodelovanje tudi podpreta.

Peter Gaber, slikar

1. Izpostavil bi projekt Kresovanje, ki ga je vrsto let organiziral Medvoščan in režiser Franc Cegnar. Dogodek je povezoval tako ljudi, kot žanre in je pustil na obiskovalcih dolgotrajen vtis, kot ga lahko pusti izvrstna mešanica umetnosti in domačega okolja.

2. Zadnja leta nisem več zelo aktiven in težko sodim, če se je kaj spremenilo. Kar pa poznam od prej, so pa ljudje navajeni določenih vzorcev. Če so vključeni v društva ali redno obiskujejo dejavnosti, potem bodo v njih lahko dlje angažirani in bodo povabili tudi svojce in prijatelje. Če niso (predvsem mlajši), bodo pa stremeli k bolj odmevnih dogodkom v Ljubljani ali pa ostali doma prikovani na socialna omrežja.

3. Prihodnost vidim tam, kjer jo vidi cel svet - v odpiranju novostim, promoviranju lokalnih kvalitet in omogočanju dostopnosti vsem zainteresiranim. Predvsem se mi zdi pomembno angažirati mlajšo generacijo (30 in manj), ki so vešči novodobne promocije in poznajo aktualne trende po svetu.

Rok Tomšič, glasbenik

1. Precej široko zastavljeno vprašanje… Na področju kulture bi kot primer dobre prakse izpostavil Združeno medvoško gledališče, saj na področju društvene dejavnosti primanjkuje takšnih skupnih projektov, v katerih različna lokalna kulturna društva tvorijo homogeno strukturo, ki na koncu dostavi kvaliteten izdelek. Izpostavil bi tudi žal že dolgo ne več obstoječe medvoške motozbore, ki so bili mnoga leta za občane kot nek občinski praznik. Motozbor je bil vsako leto ob zadnjem šolskem dnevu, prišlo je ogromno ljudi in vse je potekalo v res pozitivnem vzdušju, na odlični lokaciji. Nastopila so velika imena kot so Laibach, Siddharta, Atomsko Sklonište, The Stroj ipd., tudi z Metalsteel smo nekajkrat nastopili na zboru. Res lepi spomini…

Na področju glasbe sem seveda ponosen na vse kar smo dosegli z Metalsteel. Lani sem se udeležil koncerta ameriške skupine W.A.S.P. Praznovali so 40 let delovanja. Vodja skupine Blackie Lawless je med drugim povedal: »vsak bend, ki je na sceni aktiven 10 let je treba spoštovati, 15 let delovanja je občudovanja vredno, bendi ki so aktivni več kot 20 let pa so prava institucija.« No, z Metalsteel smo aktivni že skoraj 25 let.

Kar se tiče pa vprašanja o tem, kdaj so se občani najbolj povezali, pa bi izpostavil nedavne poplave. Med poplavami smo res stopili skupaj in si pomagali.     

2. Trendi so povsem drugačni kot 20 let nazaj. Subkultur skorajda ni več, kar pomeni odsotnost nekih neformalnih skupin mladih, ki bi producirale neke alternativne, celo odklonske umetniške in kulturne vsebine. Društvena dejavnost na področju kulture stagnira, manjka mladih nadobudnežev, podobno kot npr. beležijo odsotnost mladih v lovskih, ribiških društvih. Na drugi strani cvetijo npr. športna, gasilska, mladinska društva. V Medvodah na področju kulture npr. dobro oz. pametno dela KUD Sora s svojo folklorno sekcijo, ki vzgaja mlade že od malih nog in nekaj procentov članov ostane aktivnih v društvu tudi kasneje. Razlog za upad v kulturnih društvih je po mojem mnenju neprilagajanje društev potrebam mladih. Sicer pa imamo na glasbenem področju v Medvodah še vedno dejavnih nekaj bendov, nekaj hip hop artistov, dolgoletno delujočo Godbo Medvode, zborovsko dejavnost ipd. Vsak, ki s srcem konsistentno ustvarja na področju glasbe in kulture v današnjih časih, si zasluži spoštovanje. 

3. Prihodnost naj bo v rokah peščice mladih, ki jih to zanima. Prisluhnimo njihovim potrebam, dajmo jim možnost ustvarjanja, realizacije projektov, torej možnost individualnega in kolektivnega razvoja. Skušajmo jim predstaviti kulturo na način, ki jim je blizu ter jim hkrati omogočimo prosto raziskovanje kulturnih vsebin. Pustimo njihovim idejam prosto pot.

Peter Militarov, režiser

1. Po izgradnji zadružnih domov v 1953. letu v Sori 1970 se je glede investicij v kulturo največ naredilo v letih 1980-90, ko so delno obnavljali kulturne domove, zgradili knjižnico in odkupili Aljaževo rojstno hišo, ki pa žal še danes nima urejene namembnosti.

Projekti gledališča v naravi so povezovali mnoge ustvarjalce iz raznih društev z različnimi ustvarjalnimi hotenji v odmevne in uspešne uprizoritve, npr: Divji lovec na Turnu pri Šmarni, gospodična Mici v Goričanah, Svojeglavček, Robinzoni in dekleti pri toplem vrelcu Straža, Kozoroga, multimedialni extempore “pr Primož” v Spodnjih Pirničah - ulično gledališče, glumaški večeri v gradu Goričane, evropski lutkovni festival v knjižnici Medvode in drugod tako kot tudi mednarodno Ostrovrharjevo srečanje, jesenske serenade, ki pa so se ohranile do danes. Prireditve so bile med občani dobro sprejete in uveljavljene, le zakaj jih ne bi mogli preoblikovani vrniti v naš prostor?

2. Pomembno je razvijati otroške programe, kulturna društva ne smejo delati samo za odmevnost domačega občinstva. Priznanje za kulturne dosežke bi moralo ostati stanovsko. Pravilnik o sofinanciranju mora jasno opredeliti programska sredstva in ga je potrebno nasloviti z spodbujevalnimi vrednotami in realnimi vzdrževalnimi potrebami za prostore v dvoletnem proračunskem ciklusu ustvarjanja društev.

3. Občina bi morala imeti 4 “patrone”: godbo s fanfarami in mažoretkami, zbor, folkloro, teater, s katerimi bi se lahko kjerkoli in kadarkoli predstavili. Društva morajo biti sofinancirana tako, da ne bomo eden drugemu v žlico gledali.

Tema prihodnjega meseca bo turizem. Vabljeni k branju!

Oglejte si tudi