Ministrstvo za okolje in prostor je 25. januarja letos na Center za svetovno dediščino v Parizu vložilo kandidaturo za vpis Klasičnega krasa na Seznam svetovne dediščine pri Unescu. Štirinajst dni prej so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, župani občin Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna ter upravljavci območja Klasičnega krasa (Notranjski regijski park, Zavod RS za varstvo narave, družba Postojnska jama, zavod Znanje z enoto Notranjski muzej ter RRA Zeleni kras) podpisali Sporazum o upravljanju območja Klasičnega krasa. Podpis sporazuma je bil pika na i dve leti trajajočega postopka priprave dokumenta nominacije. Pobuda za vpis je bila že novembra 2015 uvrščena na poskusni seznam, v letih 2016/2017 je bil pripravljen nominacijski dosje, leta 2018 je bil slednji neformalno pregledan, julija 2019 je pripravljavec nominacije obveščen, da je bila nominacija sprejeta v ocenjevanje ter, da bo potrebno člane ocenjevalne komisije pred njihovo podajo končne odločitve, z dejstvi iz nominacije soočiti tudi na terenu samem.
Kaj je klasični kras?
Klasični kras je območje, ki nima strogo določenih geografskih meja, ampak predstavlja niz kraških polj med Ljubljanskim barjem in Tržaškim zalivom z razvejano hidrološko mrežo in mnogimi kraškimi pojavi. Območje je zibelka speleobiologije, saj je bilo tod odkritih več kot 114 jamskih živalskih vrst, pomembno pa je tudi z vidika zgodovine in razvoja krasoslovja. Prav zaradi teh posebnosti pomembno vpliva k prepoznavnosti Slovenije kot kraške dežele. Klasični kras je bil na poskusni seznam Unesca vpisan že leta 1994. V območje tokratne kandidature za vpis Klasičnega krasa na Unescov seznam je umeščen dobršen del ozemlja Klasičnega krasa in obsega 25.461 hektarjev ter sega v šest občin.
Razlika med Klasičnim in Matičnim krasom
Klasični kras obsega trikotnik med izviri Ljubljanice ter mestoma Reka in Trst, Matični kras pa obsega le planoto Kras.
Planinsko polje pod drobnogledom
V pestrem programu celotedenskega terenskega dela je ocenjevalca 17. septembra 2019 dopoldne pozdravil tudi župan Občine Logatec, Berto Menard in jima zaželel uspešno delo. V nadaljevanju so se na predstavitvi Planinskega polja z ocenjevalcema dr. Oliverjem Avramoskim in prof. dr. Kyungom Sikom Woojem srečali tudi pripravljavci vsebin za nominacijo z območja občin Postojna in Logatec: dr. Andrej Mihevc, mag. Slavko Polak, mag. Katja Žagar, Simona Šušteršič Štrukelj, Anita Kranjc in Renata Gutnik. V Notranjskem muzeju v Postojni jima je bil na stalni razstavi »Muzej krasa« predstavljen sistem kraške Ljubljanice. Sledil je ogled vhoda v Planinsko jamo in vodnega zajetja ter vodarne Malni, nato pa si je delegacija ogledala Planinsko polje še z vrha Jakovškega griča.
Tam je bil delegaciji predstavljen tudi projekt KRAS.RE.VITA, ki že izvaja ukrepe za varovanje habitatnih tipov Planinskega polja in polja samega kot izjemne naravne vrednote. Ker sta ocenjevalca veliko pozornost namenila odvajanju in čiščenju odpadnih voda s tega območja in njihovim vplivom na okolje, sta si ogledala tudi lokacijo čistilne naprave v Lazah ter se seznanila z njenim delovanjem. Predstavitev Planinskega polja se je zaključila Na Lokah pri Lazah, kjer jima je bilo predstavljenih nekaj izmed mnogih ponorov reke Unice. Ocenjevalca sta svoje delo nadaljevala v Rakovem Škocjanu, kjer so ju prevzeli predstavniki občin Cerknica, Loška dolina in Bloke.
Kaj bi razglasitev za svetovno dediščino pri Unescu pomenila za to območje?
V prvi vrsti bi bilo to veliko priznanje, da je Klasični kras resnično izjemna in unikatna pokrajina, seveda pa bi se država, občine in posamezniki s tem morali tudi zavezati, da bodo z območjem upravljali na način, ki bo ohranjal ali celo izboljšal njegovo izjemno vrednost in vse elemente, ki ga sestavljajo.
Renata Gutnik, Višji svetovalec, Občinska uprava Občine Logatec