Člani ekipe projekta KRAS.RE.VITA smo v času šolanja na daljavo prejeli več vprašanj na temo Planinskega polja – vse od vprašanj o ogroženih živalskih in rastlinskih vrstah tega posebnega območja pa vse do ukrepov za izboljšanje stanja habitatov ter same zaščite polja.

Vodilni partner je s strani dijaka srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni konec preteklega leta prejel seznam vprašanj, na katere smo projektni partnerji z veseljem odgovorili po svojih najboljših močeh.

V projektni ekipi smo se odločili, da oblikovana vprašanja in odgovore preoblikujemo še v članek, ki ga z vami delimo s pomočjo svetovnega spleta ter tako širimo informacije o tem specifičnem in dragocenem območju Slovenije, s kar se da velikim številom radovednežev.

Najprej kratek uvod:

Trenutno je zavarovan le del Planinskega polja, ki pripada Občini Postojna, nima pa še določenega upravljavca. Nalogo upravljalca zavarovanega območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave trenutno opravljata ustanovitelj (to je Občina Postojna) in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN). Se je pa začel tudi postopek za zavarovanje celotnega Planinskega polja že začel. Računamo, da bo v roku nekaj let območje dobilo tudi upravljalca.

Odgovore na vprašanja smo pripravili partnerji projekta KRAS.RE.VITA, ki želimo z izvajanjem projektnih aktivnosti, izboljšati stanje izbranih, posebej ogroženih kvalifikacijskih Natura 2000 vrst in habitatnih tipov na Planinskem polju.

1. Kaj imate v planu za izboljšanje Planinskega polja v prihodnosti?

Ljudje si »izboljšave« zelo različno predstavljamo. Iz naravovarstvenega vidika zavarovanega območja je gotovo potrebno izboljšati stanje vrst in habitatnih tipov, ki so na Planinskem polju varovani v okviru omrežja Natura 2000 in zavarovanih vrst. Poleg projektnih aktivnosti poteka tudi že omenjen postopek za zavarovanje Planinskega polja. Za vsako zavarovano območje se določi varstvene režime in s tem omejitve, ki naj bi zagotovile izboljšanje oz. ohranitev ugodnega stanja. Obenem je Planinsko polje tudi del območja, za katerega je Slovenija vložila nominacijo za vpis v seznam svetovne dediščine (UNESCO), pod imenom Klasični Kras. Vsi ti postopki bodo v primeru ugodnega izida gotovo vplivali tudi na stanje Planinskega polja.

Prvi koraki za izboljšave naravovarstvenega stanja na polju potekajo v okviru projekta KRAS.RE.VITA, ki trenutno poteka na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju. V okviru projekta je Občina Postojna odkupila nekaj zemljišč, ki bodo z izvajanjem prilagojenih kmetijskih praks trajno namenjena dejavnosti ohranjanja narave. Dodatno je z zainteresiranimi kmeti že sklenila pogodbe za prilagojeno gospodarjenje na njihovih površinah (prilagojeno življenjskim potrebam kosca (Crex crex)). ZRSVN bo skladno s plani sklenil pogodbe z izbranimi kmeti, ki gospodarijo s površinami, na katerih uspeva redka in posebna travniška morska čebulica (Scilla litardierei), ki v Sloveniji uspeva le na Planinskem polju. Občina Postojna bo izvedla renaturacijo na projektnem območju »Trzne«, s čimer bo povrnila mikrohidrološke razmere na določenih odkupljenih zemljiščih ter tako izboljšala prisotne habitate (predvsem mokrotne travnike in bazična nizka barja). Na določenih zemljiščih poteka selektivna odstranitev lesne zarasti, ki se je razbohotila zaradi opustitve kmetijske rabe. Vzpostavljeni habitati – mozaična krajina travnikov in posameznih grmišč – bodo primerni za pisano penico (Sylvia nisoria). Notranjski muzej Postojna (Zavod Znanje Postojna) je izvedel čiščenje netopirskih iztrebkov (tako imenovanega gvana) v cerkvi Sv. Marjete v Planini. Dodatno smo v cerkvi uredili dostop do kotišča netopirjev ter izvedli vzdrževalna dela, ki bodo olajšali nadaljnja čiščenja. S tem smo omogočili lažje sobivanje netopirjev s človekom v tej cerkvi ter še v dveh drugih cerkvah na Planinskem polju, kjer smo prav tako izvedli manjša vzdrževalna dela.

2. Kako bi dosegli, da poplave ne bi dosegle hiš ob Planinskem polju?

Glede na sedanje razumevanje hidrologije Planinskega polja ter širšega območja ter ob upoštevanju klimatskih razmer je možno in smiselno le ustrezno urbanistično načrtovanje: stavbe in drugo, na poplavljanje občutljivo infrastrukturo se gradi izven poplavnega pasu (pri načrtovanju poselitev se dosledno upošteva območja poplavne nevarnosti). Poplave so na tem območju reden naraven pojav, ki ga ne moremo preprečiti, ne da bi močno ogrozili druga območja ter varovano naravno dediščino. Voda potrebuje svoj prostor!

Za to tematiko vam v branje predlagamo magistrsko delo ga. Mateje Jelovčan z naslovom Analiza poplav na Planinskem polju, ki je dostopno na naslednji povezavi: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108041.

3. Kako bi na Planinsko polje pritegnili več obiskovalcev?

Glede na trenutno prevladujočo kmetijsko dejavnost si domačini na polju ne želijo povečevanja števila obiskovalcev, zanje v okolici tudi ni ustreznih kapacitet (parkirišča, restavracije, prenočišča itd.). Ustrezno usmerjanje obiskovalcev in ohranjanje mirnih območij sta potrebna tudi zaradi ohranjanja ugodnega stanja varovanih vrst in habitatov. S tem namenom v okviru projekta KRAS.RE.VITA načrtujemo dve pentlji učne poti (na severni in južni strani polja). S tem, ko bodo obiskovalci usmerjeni na urejene poti, bo preostali, ranljivejši del polja, ostal zaščiten. Gostje se bodo s pomočjo interpretativnih tabel vzdolž učne poti izobraževali o posebnostih in pomenu območja ter omejitvah, ki so potrebne, da tako ostane tudi v prihodnje. Prav tako je predvidena ureditev dveh informacijskih centrov ter večih parkirišč, ki bodo omogočala obisk območja, brez negativnih vplivov ter obiskovalcem postregla z dodatnimi zanimivimi informacijami. Nadaljnje načrtovanje turistične ponudbe in infrastrukture mora potekati v soglasju z domačini ter na način, da ne bo ogrožena naravna dediščina ter se ne bo poslabšalo stanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

4. Kako bi zaščitili ogroženo ptico kosec?

Ekološke potrebe vrste so dokaj dobro poznane in so navedene v Strokovni podlagi za pogodbena varstva na Planinskem polju, ki smo jo pripravili za potrebe projekta KRAS.RE.VITA. Končna verzija bo navedena v strokovnih podlagah za zavarovanje Planinskega polja.

Vrsta potrebuje travišča z zadostnim deležem travnikov, ki so košeni razmeroma pozno (po 1. avgustu, da se mladiči lahko osamosvojijo in začnejo leteti) ter so negnojeni ali malo gnojeni (da se ohrani dovolj redka vegetacija, da se ptice lahko premikajo v njej). Na zadostni površini travišč je potrebno vzpostaviti takšno gospodarjenje, ki bo ustrezalo potrebam kosca.

Najpomembnejši poudarki za zaščito ptice kosca iz Strokovne podlage za pogodbena varstva na Planinskem polju so:

- Prva košnja po 15. 8.

- Košnja naj se izvaja od sredine travnika navzven proti robovoma parcele ali z ene strani travnika proti drugi.

- Gnojenja in paše naj se na travnikih ne izvaja.

- Travnikov naj se ne apni in/ali požiga.

- Pokošena trava naj pred spravilom odleži vsaj 3 dni. Pokošena trava naj se nato odstrani s travnika.

- Dosajevanja travnikov s komercialno zanimivimi vrstami trav naj se ne izvaja.

- Travnikov naj se ne kosi po obilnem deževju oz. ko so tla razmočena.

- Robovi parcel naj se vzdržujejo pred zaraščanjem.

- Vzdrževanja in obnavljanja že obstoječih melioracijskih jarkov naj se ne izvaja, novih jarkov naj se ne ustvarja.

V letu 2020 je potekalo tudi testiranje dvostopenjskega ukrepa Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov = VTR (eden od ukrepov Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil = KOPOP, v okviru kmetijskih subvencij), po katerem bi se travnike, na katerih ni bil zaznan kosec (in so vključeni v ta ukrep) lahko pokosilo prej, če pa je kosec na travnikih zaznan, pa se jih pokosi kasneje (pri čemer se prilagodi višina plačila).

Za zagotovitev tovrstnega načina gospodarjenja s travišči imamo trenutno torej le dve možnosti:

a) zadostna vključitev kmetov v KOPOP ukrepe

b) ustrezni varstveni režimi zavarovanega območja.

5. Kako bi zaščitili ogrožene rastline, ki rastejo na Planinskem polju?

Tudi tu je potrebna vzpostavitev ustrezne kmetijske prakse. Primerno gospodarjenje je opisano v Strokovnih podlagah za pogodbena varstva na Planinskem polju, kismo jo pripravili za potrebe projekta KRAS.RE.VITA, končna verzija pa bo navedena v strokovnih podlagah za zavarovanje. Najpomembnejši poudarki iz te strokovne podlage so (navajamo zahteve za travniško morsko čebulico, za ostale habitatne tipe je predvideno enako gospodarjenje kot za kosca):

- Košnja naj se izvaja po 1. juliju.

- Paše naj se na travnikih ne izvaja.

- Travnikov naj se ne apni in ne požiga.

- Pokošena trava naj pred spravilom odleži vsaj 3 dni (priporočamo obračanje); pokošena trava naj se nato odstrani s travnika.

- Setev travnikov s komercialnimi travnimi mešanicami naj se ne izvaja.

- Travnikov naj se ne kosi po obilnem deževju oz. ko so tla razmočena, in je večja možnost poškodb čebulic.

- Ohranja naj se vlažnostni režim zemljišča; vzdrževanja in obnavljanja že obstoječih melioracijskih jarkov naj se ne izvaja, niti naredi novih; na nekaterih predelih bi bilo potrebno tudi zasutje starih jarkov.

- Travnikov naj se ne brana, da ne prihaja do poškodb čebulic.

- Robove parcel naj se vzdržuje pred zaraščanjem.

Člane projektne ekipe povečano zanimanje izobraževalnih inštitucij ter posledično šolarjev nadvse veseli. Upamo, da bo kdo izmed trenutno šolajočih za svoj poklic izbral naravovarstvo ter v prihodnje skrbel, da bodo v lepotah Planinskega polja uživali še mnogi!

Pripravili:

dr. Jana Laganis, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (OE Nova Gorica)

Nina Doles, Notranjski muzej Postojna (Zavod Znanje Postojna)