Za soboto, 27. aprila, je Planinsko društvo Rega načrtovalo pohod na Matajur, vendar je vodnik Aleš ocenil, da ga zaradi slabih vremenskih razmer ne bomo izvedli oziroma ga bomo organizirali kdaj drugič. Določil je novo planinsko turo – Menino planino. Planina je ime dobila po menihih gornjegrajskega benediktinskega samostana (danes cerkev sv. Mohorja in Fortunata).

Devet članov se nas je z osebnimi avtomobili zapeljalo mimo Kamnika čez prelaz Črnivec, kjer smo si ob postanku v gostišču privoščili jutranjo kavico. Ko smo se pripeljali do Gornjega Grada (431 m), je skozi megleno sivino, izza oblakov pokukalo jutranje sonce in zasijale so lepote gozdov in travnikov, kjer so se že pasle krave. Tabla Menina planina nas je usmerila po strmi, ozki in vijugasti makadamski cesti do izhodišča, kjer smo parkirali avtomobile. Oprtali smo si nahrbtnike in dobre volje krenili po markirani gozdni poti do vzpona "usran' klan'c" (tako piše na tabli, da ne bo pomote) ter mimo oznake Prag (1.170 m). Sledil je spust mimo "kopalnice" – ogledalu smo namenili nasmeške, vodnik Aleš pa si je uredil frizuro. Vseskozi so nas obdajali smrekovi gozdovi, strme kamnite poti, na drevesih zelene tablične oznake in poučni nasveti ter ponekod vidne snežne zaplate. Prispeli smo do lesene ograde, kjer se je odprl pogled v nebo in na pašna površja. Gozdni rob so krasili žafrani in telohi, površja, ki jih razjedajo brezna, vrtače in kotliči, pa je prekrivala snežna odeja. Po kopnem odprtem travnatem pobočju, poraslem s cvetočimi žafrani, smo pot nadaljevali do strmega kamnitega hriba Špic (1.499 m). Na hribu sta antenski stolp in radioamaterska koča. Pihal je mrzel veter in pogled na Kamniško-Savinjske Alpe ter Pohorje je zakrivala gosta, siva megla. Z vrha hriba smo se spet podali po snežni pašni planini do koče na Menini planini (1.453 m). Nato smo si privoščili počitek in razgled po okolici. Nedaleč od koče stoji kapelica, ki so jo kmetje postavili v zahvalo za pašo na Menini planini, pred njo pa se razprostirajo čudovite preproge vijoličastih žafranov. Med NOB je bila planina pomembno območje. Tam stoji tudi spomenik borcem, ki jih je Menina vzela v svoje naročje. Do izhodišča našega pohoda smo sestopili po isti poti. Z nami je pohajal mlad pasji kosmatinec Brzi, ljubljenec Marije in Jožeta. Planinci smo bili zadovoljni in vseskozi nasmejani.

Vodnik Aleš je izbral čudovito planinsko turo. Občudovali smo gozdno planoto, kamnito pašno planino in travnato površje vijoličastih žafranov.

Lili

Foto: PD Rega